Tiskane izdaje
»Pričetek komercialnega obratovanja šestega bloka je predviden aprila 2018,« je ob pogledu na gradbeno jamo stavbe, kjer bo ob šestem možno nekoč postaviti tudi sedmi brestaniški plinski blok, dejal direktor TEB Tomislav Malgaj. »Vrednost investicije nam je uspelo znižati s predvidenih 39 na 35 milijonov evrov; 23 milijonov evrov je lastnih sredstev, najeli bomo desetmilijonski kredit. Preostanek potrebnega denarja bomo namenili iz prihodkov iz poslovanja v letih 2017 in 2018.«
Prihodnje prihodke družbe, potrebne za poplačilo posojila in zaprtje finančne konstrukcije, naj bi po Malgajevih besedah TEB zagotovila iz dveh sistemskih storitev, ki jih že zdaj ponuja v okviru slovenskega elektroenergetskega sistema (EES) in v skupini Gen energija. TEB 6 z 52 MW inštalirane moči bo ob razpadu sistema omogočal najhitrejši možni zagon krške nuklearke brez zunanjega napajanja, hkrati pa naj bi ponujal sodobnejšo storitev pozitivne terciarne rezerve.
A če prva vloga TEB 6, ki bo v desetletju upokojil prve tri brestaniške bloke s skupno močjo 69 MW, verjetno ni sporna, je druga pod velikim vprašajem. In z njo tudi finančna vzdržnost 35-milijonske investicije, ki naj bi po vzoru šoštanjskega TEŠ 6 poskrbela za dolgoročen obstoj še ene izmed tradicionalnih slovenskih energetskih lokacij.
Draga slovenska rezerva
EU je leta 2009 sprejela zakonodajne okvire tretjega energetskega paketa z namenom odpiranja trgov z električno energijo in plinom. Večja konkurenca glede terciarne rezerve bo predvidoma leta 2019 omogočila zagotovitev rezervnih kapacitet v tujini po bistveno nižji ceni, kot jih Eles plačuje doma.
Po trenutno veljavnih pogojih mora slovenski sistemski operater zagotoviti 553 MW moči pozitivne terciarne rezerve, s čimer bi izničil izpad največjega v celoti slovenskega proizvodnega agregata TEŠ 6. Upoštevajoč vsa določila mora Eles od tega doma zakupiti vsaj 246,5 MW, trenutno je ob letnem strošku 17,4 milijona evrov pri številki 348 MW.
Preračunan letni strošek domačega zakupa v višini skoraj 50.000 evrov za MW je po besedah prvega moža Elesa Aleksandra Mervarja izjemno visok. Avstrijo, kot navaja, letni zakup pozitivne terciarne rezerve stane vsega 2,3 milijona evrov. »V tujini (Avstrija, Nemčija) se je cena zakupa v zadnjih dveh letih izjemno znižala in se določa na tedenskih avkcijah. Trenutno visoke cene v Sloveniji so posledica nedelujočega trga pri nas. Od sprostitve trga pričakujemo oblikovanje tržne cene.«
Ob domačih ponudnikih Eles preostalo potrebno terciarno rezervo zagotavlja z dogovoroma o brezplačnem medsebojnem zakupu s sistemskim operaterjem iz Italije, Hrvaške in BiH, s čimer na leto privarčuje 11 milijonov evrov.
Tržno izvzetje TEB 6?
Mervar meni, da v prihodnje cena letnega zakupa za potrebe pozitivne terciarne rezerve v primeru obstoječih enot (TEŠ, TEB) zaradi že praktično povrnjenih vložkov ne bi smela presegati 25.000 evrov na MW, iz novih ne 45.000 evrov.
Direktor brestaniške družbe priznava, da TEB 6 tujim cenam ne bo konkurenčna. Zaradi visokih subvencij proizvodnje iz obnovljivih virov so v tujini namreč mnoge ustavljene plinske elektrarne na voljo za terciarno rezervo: »To smo prepoznali kot največjo stopnjo tveganja za nadaljnji razvoj in hkrati usodo družbe oziroma vseh agregatov, ki v Sloveniji ponujajo sistemske storitve. Končni rezultat bo stečaj ponudnikov teh storitev pri nas in sčasoma bistveno poslabšanje kakovosti našega EES. V primeru večjih težav pri obratovanju EES bo vsaka država znotraj EU najprej poskrbela za stabilno obratovanje lastnega sistema, čemur smo bili, če vlečemo vzporednico, nedavno priča ob migrantski krizi.«
Da do ogroženosti slovenskega ESS v primeru kriznih razmer v EU ne bi prišlo, tako Malgaj, bi Slovenija skladno z napovedanimi evropskimi omrežnimi pravili morala poskrbeti za tržno izvzetje in angažiranje vsaj dela zmogljivosti TEB oziroma drugih konkurenčnih agregatov za terciarno regulacijo. »Samozadostna oskrba z električno energijo je gonilna sila stabilnega gospodarskega razvoja naše družbe ter življenjskega standarda,« pravi Malgaj.
Eles in država zadržana
V TEB so svoj predlog avgusta predstavili na infrastrukturnem ministrstvu. Kljub temu je sekretar na direktoratu za energijo Urban Prelog, ki v sprostitvi trga in nižjih cenah vidi priložnost za Slovenijo, do predloga TEB zadržan: »Možnost izjeme obstaja, a mora biti zelo dobro utemeljena. Najprej pred slovenskimi plačniki, ki jih utegnejo doleteti višji stroški, in drugič pred evropskim trgom, ki mu moraš razložiti, zakaj je to pomembno. Težko je zahtevati izjemo, da država pokriva investicijo, ki se drugače morda ne bi izšla.«
Po drugi strani, tako Prelog, bi ravno liberalizacija trga lahko bila priložnost za TEB 6. Ob izrednih primerih so cene za MW energije na veleprodajnih trgih presegle mejo 600 evrov, hkrati bo morda vse večja odvisnost tujine od sončne energije znova povečala potrebo po hitro prilagodljivi proizvodnji plinskih enot.
»V tem trenutku v naši državi ne potrebujemo bloka 6 v TEB, še manj blok 7. Drugo vprašanje je najhitrejši zagon NEK. Tu je nov blok 6 v TEB najprimernejši,« razmišlja direktor Elesa Mervar. »Odločitev za investicijo je v rokah investitorja. Računati, da bo Eles prek zakupa terciarne rezerve povrnil investicijska vlaganja, je nekorektno. Te investicije morajo upoštevati tržne zakonitosti.«
Drugače od Preloga Mervar, ki od vodstva TEB pričakuje pogovor za strokovnim omizjem, meni, da se past liberalizacije morda skriva v možnosti, »da bo prost trg deloval le v normalnih razmerah«. A pri tem dodaja, da v zares zaostrenih razmerah Eles ne bi mogel računati na proizvodne enote iz TEB in TEŠ, ki kot gorivo uporabljajo zemeljski plin oziroma ekstra lahko olje. »Pravilna strateška usmeritev naše države za naslednjih 20 let pri zagotavljanju dodatnih proizvodnih virov za primer kriznih razmer je v kogeneracijah, ki bi kot energent uporabljale slabše vrste lesa, tega imamo pri nas več kot preveč.«
