Slovenj Gradec – V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, ki je v sklopu evropskega projekta Združeni za zdravje (United4Health) pred dvema letoma dosegla izjemne rezultate pri spremljanju bolnikov s srčnim popuščanjem in sladkornih bolnikov na daljavo, jim še vedno ni uspelo prepričati plačnika in regulatorja zdravstvenih storitev, da telemedicina prihrani čas in denar. Znova bodo poskušali jeseni.
Do takrat bodo pripravili vlogo za zdravstveni svet ministrstva. Šele njegovo pozitivno mnenje o obravnavi bolnikov na daljavo bi omogočilo vključitev v sistem financiranja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, preden bi ga lahko kot primer dobre prakse uvedli v vseh slovenskih bolnišnicah, pa bi ga morala potrditi še ministrica za zdravje. »Takšne so uradne poti. Dolge in administrativno zapletene. Obravnava bolnikov s kroničnim srčnim popuščanjem in sladkornih bolnikov na daljavo na dolgi rok prinaša velike prihranke. Kako velike, bodo pomagali izračunati zunanji strokovnjaki,« pravijo v slovenjgraški bolnišnici. Ob koncu evropskega projekta je nekdanji direktor Janez Lavre izračunal, da če bi s pomočjo telemedicine spremljali vse sladkorne bolnike v državi, bi za nakup merilnikov in pametnih telefonov potrebovali milijon evrov, dva milijona pa bi morali odšteti za delo. Po njegovem prepričanju bi že v prvem letu takšnega načina spremljanja bolnikov zdravstveni blagajni prihranili dva milijona evrov, prihodnje leto pa še milijon več.
Bolnišnica sama plačuje stroške
V slovenjgraški bolnišnici okoli 120 pacientov še vedno spremljajo na takšen način, čeprav morajo stroške plačati sami, saj so ocenili, da bi prekinitev spremljanja na daljavo poslabšala njihovo zdravstveno stanje. »Bolniki s srčnim popuščanjem si doma sami merijo krvni tlak, kisik v krvi in telesno težo. Izmerjeni podatki se z brezžično tehnologijo prenesejo na mobilni telefon uporabnika, od tam pa v strežnik centra za zdravje na daljavo Cezar. Višja medicinska sestra Maja Rakuša vsak dan preveri podatke in pri odstopanjih najprej sama pokliče bolnika, da ponovi meritve, če je treba, ukrepa še zdravnik,« je povedala internistka dr. Cirila Pušnik, ki v centru Cezar spremlja bolnike s srčnim popuščanjem. Pravi, da so rezultati izjemni. »S pravočasnim ukrepanjem in prilagajanjem terapije po telefonu so za polovico zmanjšali ponovne hospitalizacije, manj je bolnišničnih pregledov in odsotnosti aktivno zaposlenih, ki morajo bolnike pripeljati v Slovenj Gradec, da o občutku varnosti na takšen način obravnavanih bolnikov sploh ne izgubljamo besed. Želimo si še več. To je 24-urno spremljanje bolnikov in širitev podpore ne le na zdravstveno, temveč drugo socialno podporo,« pravi Pušnikova.
Spremljati si želijo desetkrat več bolnikov
V Slovenj Gradcu, kjer so na področju telemedicine orali ledino, opozarjajo, da telemedicina ni nadstandard. »Prav tako ne odtujuje. Z bolniki smo še bolj povezani,« pojasnjuje zdravnica Metka Epšek Lenart, ki s kolegico Marjano Predikaka na daljavo bedi nad kroničnimi sladkornimi bolniki. »Znižanje glikohemoglobina pri sladkornih bolnikih samo za en odstotek pomeni 21 odstotkov manj možnosti za smrt v povezavi s sladkorno boleznijo, 37 odstotkov manj mikrovaskularnih zapletov, obolenj ledvic in oči, 14 odstotkov manj možnosti za infarkt, 43 odstotkov manj tveganja za amputacije ali smrt zaradi perifernih arterijskih bolezni ter 12 odstotkov manj tveganja za možgansko kap,« pove dr. Metka Epšek Lenart. Želijo si, da bi na daljavo od 4500 sladkornih bolnikov na Koroškem spremljali vseh 1200 z inzulinsko terapijo. Zelo ponosni pa so tudi za vodenje sladkornih bolnikov s pomočjo elektronskega zapisa, saj so prvi v državi, ki jih obravnavajo na takšen način. »Gre ta nabor podatkov, ki povečuje kakovost obravnave pacientov,« pove Epškova.
Tiskane izdaje
