»Temeljni programski dokument je evangelij«

Nadškof Stane Zore: Nerešena ostajata zlasti status župnijskega verouka in verska oskrba v državnih institucijah.

Objavljeno
10. oktober 2014 23.03
Stana Zore novi ljubljanski nadskof Ljubljana 10.10. 2014
Matija Grah, Ozadja
Matija Grah, Ozadja
Ljubljana – Novi ljubljanski nadškof Stane Zore si želi oživitve mešane komisije med državo in Katoliško cerkvijo, ki bi sproti reševala vsa odprta vprašanja, med njimi zlasti tista, povezana z župnijskim veroukom in versko oskrbo v vojski, bolnišnicah in zaporih.

»Od države pričakujem, da bo [Katoliško] cerkev sprejemala kot partnerico v pogovoru,« je na svoji prvi tiskovni konferenci po imenovanju za ljubljanskega nadškofa in metropolita poudaril pater Stane Zore. »Želim si,« je nadaljeval, »da cerkev ne bi bila na preizkušnji ob vsaki zamenjavi oblasti«, ampak bi z »oživitvijo mešane komisije med državo in cerkvijo, ki bi sproti reševala vsa odprta vprašanja«, vzpostavili trdne temelje dialoga med državo in cerkvijo.

Katoliška cerkev meni, da je nerešeno zlasti vprašanje verouka. »Veliko otrok obiskuje verouk, tudi veliko srednješolcev, vendar ni to nikjer ovrednoteno. Sposobni smo ovrednotiti vsak krožek, vsako dejavnost – in prav je tako. Zdi se mi, da lahko ovrednotimo tudi to dejavnost – verouk po župnijah – in čas, ki ga vanj vlagajo tako otroci oziroma mladostniki kakor tudi njihovi starši.« Na drugem mestu so po Zoretovem mnenju »pobude in včasih tudi težave v zvezi z vojaškim vikariatom, dejavnostjo cerkve v bolnišnicah in zaporih«.

Duh veje v občestvu

Ljubljanski nadškof je kot svojo prednostno nalogo navedel pastoralo, »skrb za božje ljudstvo«, pri kateri »mora škof vedno malce zaostajati za ljudstvom, kajti božje ljudstvo ima tisti čut cerkve, sensus ecclesiae, ki po Svetem duhu deluje v cerkvi in pozna smer«. O razlogih, zaradi katerih se je papež Frančišek odločil, da ga imenuje za nadškofa, je včeraj dejal, da o njih ne razglablja, niti jih ne želi iskati. Nunciju da je navedel »vse svoje pomisleke in vse svoje slabosti«, vendar to ni zadostovalo, da bi ta odstopil od papeževega sklepa.

Za naštevanje morebitnih reformnih korakov in usmeritev, o katerih se zdi, da jih od ljubljanskega nadškofa nestrpno pričakujeta tako katoliška kakor nekatoliška javnost, je po Zoretovih besedah še prezgodaj. Reformni načrti zahtevajo čas in ponižnost, predvsem pa morajo biti »sad pogovora, sad skupnega iskanja, sicer so lahko porojeni v eni glavi, duh pa veje v občestvu«. Po zgledu papeža Frančiška želi »manj izpostavljati stvari, ki niso pomembne za življenje cerkve, za oznanjevanje evangelija, za delitev zakramentov«. Sočasno je posvaril pred neutemeljenimi pričakovanji. »Temelj vedno ostaja evangelij. Da ne bi pričakovali ne vem kakšnih programskih dokumentov! Temeljni programski dokument že imamo; vsi: škof, duhovniki in vsak kristjan.«

Nadškof Zore je včeraj priznal, da je zaupanje v slovensko Katoliško cerkev »nekoliko omajano«, pri čemer pa je treba razlikovati med zaupanjem v duhovnike na terenu, ki se po njegovem nespremenjeno ohranja še naprej, in med zaupanjem v cerkev kot institucijo. To razločevanje ljudje ubesedujejo tako, da rečejo: »Naš župnik je dober, ampak cerkev je pa malo problematična.«

»Rode ni napadel papeža«

Zore ne verjame, da bi tudi bodoči mariborski nadškof lahko bil frančiškan. To po njegovem tudi ne bi bilo dobro, kajti »cerkev je pestrost, pestrost karizem, pestrost načinov, kako se izraža duh«.

Ljubljanski nadškof je moral včeraj povedati tudi svoje mnenje o izjavi kardinala Franca Rodeta, ki je pred dvema tednoma, ob svoji osemdesetletnici, v intervjuju za STA nazore papeža Frančiška o kapitalizmu in socialni pravičnosti označil za »ideološko precej leve«; nato je dodal, da je »papež zaznamovan z okoljem, iz katerega prihaja«, in nazadnje sklenil: »Sicer pa ti ljudje veliko govorijo in rešijo malo problemov.« Zore je zatrdil, da izvirne Rodetove izjave zaradi odsotnosti iz Slovenije ne pozna, zato je tudi ne more komentirati; vendar »verjame, da glede na izkušnje, ki jih kardinal Rode ima, in glede na njegov osebni odnos do papeža Frančiška, ki ga pozna že desetletja, ni napadel« papeža Frančiška.

Medijski molk

Nemara velja dodati, da se je včerajšnja novinarska konferenca, ki je potekala v Napoleonovi dvorani stavbe ljubljanske nadškofije, začela nadvse nenavadno; nenavadno tudi za cerkvene tiskovne konference. Uvedli sta jo – kot so nam zagotovili na Slovenski škofovski konferenci, popolnoma nenačrtovano in povsem spontano – prepevanje in nato recitiranje molitve Angel Gospodov. Pater Stane Zore bo škofovsko posvečenje prejel od treh škofov posvečevalcev, ki jih ima pravico izbrati sam. Včeraj njihovih imen bodisi še ni želel sporočiti bodisi jih še ni izbral. Ponavadi že izbira škofa posvečevalca in dveh škofov soposvečevalcev v sebi nosi neko sporočilo. Škofovsko posvečenje, katerega obvezni del je branje papeške bule o imenovanju, se bo zgodilo v ljubljanski stolnici čez poldrugi mesec, v nedeljo, 23. novembra. Prav toliko časa bo trajal tudi medijski molk novega ljubljanskega nadškofa in metropolita, ki se je odločil, da do dneva posvečenja ne bo dajal intervjujev.