Termoelektrarna dobila dovoljenje za naložbo

Zagorje/Trbovlje/Hrastnik - Zasavska regija, ki je bila v preteklih letih z menjavo oziroma upadanjem tradicionalne industrije zelo prizadeta, sodi med manj razvite slovenske regije. Zaradi težav, s katerimi se je soočala, je država v to regijo vlagala znatna sredstva, ki že kažejo nekatere pozitivne rezultate, je na današnji novinarski konferenci v Zagorju v okviru obiska vlade v Zasavju pojasnil premier Janez Janša. Obenem se je z ministrom za gospodarstvo Andrejem Vizjakom strinjal, da ima tudi Zasavje svoje razvojne priložnosti.

"Po določenem obdobju tako imenovane sanacije oziroma prestrukturiranja se že kažejo nekateri pozitivni rezultati. Zaživeli so nekateri novi programi, bilo je veliko prezaposlitev, vendar pa problem v celoti še ni rešen. Še vedno je povprečna brezposelnost v regiji za nekaj odstotkov višja od slovenskega povprečja," je med drugim dejal premier in dodal, da je v regiji tudi manjše število majhnih podjetij, kot je to značilno za bolj razvite regije.

"Razvojne perspektive regije v prihodnosti so v nadaljevanju nekaterih dobrih programov, ki so že danes, nekateri pa tudi v preteklosti, hrbtenica razvoja," je dejal Janša, ki je danes med drugim obiskal podjetja Termoelektrarna Trbovlje, ETI Izlake in Dewesoft iz Trbovelj.

Termoelektrarna dobila dovoljenje za naložbo

Energetsko dovoljenje za naložbo trboveljske Termoelektrarne (TET) v plinsko-parne agregate, ki ga je podpisal gospodarski minister Vizjak, odločitev, da Zasavje, natančneje Zagorje, že na jesen dobi sedež rudarskega in energetskega inšpektorata, in pa ocena, da podaljševanje zapiralnih del v Rudniku Trbovlje-Hrastnik (RTH) ni smiselno, so najbolj ko konkretne zadeve, ki jih je statistični regiji Zasavje prinesel dvodnevni obisk vlade pod vodstvom premiera Janše in ki jih je Zasavcem zagotovila država v zadnjih dveh letih.

S podpisom tega energetskega dovoljenja se je za vodstvo TET, katere večinska lastnica je še vedno država, začelo iskanje investitorja v plinsko-parno enoto – domačega ali tujega. Prav tako bo morala TET zagotoviti ekonomsko upravičenost naložbe, to pa pri cenah plina ne bo lahko. Lahko pa dobi plinske turbine, ko se bo zapiral ruski klirinški dolg Sloveniji. Po Vizjakovih besedah se med iskanjem te rešitve intenzivno pripravljajo na gradnjo plinovoda oziroma preskrbo Zasavja in novih energetskih objektov v njem s plinom. Šele v naslednji fazi pa bo mogoče razmišljati tudi o enoti na trda goriva v kombinaciji z biomaso na trboveljski lokaciji. Ali, če povzamemo, Zasavje s svojimi konkurenčnimi prednostmi po ostalo pomembna nacionalna energetska lokacija, zasavska energetika pa pomembna zaposlovalka. Na vprašanje Dela, zakaj je država kljub temu potrebovala toliko časa, da se je odločila za eno od variant razvoja zasavske energetike, saj je pri številnih doslej znanih različicah že vse kazalo na to, da vizije bolj kakor Zasavju manjka državi, je minister odgovoril, da energetska lokacija v Trbovljah ni bila nikoli sporna. Dodal je, da energetskega dovoljenja na ministrstvu pač niso mogli izdati prej, preden TET zanj ni zaprosila. In to se je zgodilo pred mesecem dni. Premier Janez Janša pa je pripomnil, da bi imela država tudi za zasavsko energetsko vizijo čas še do leta 2009. Z iztekom pravice do prednostnega dispečiranja se bo namreč takrat znašla na odprtem trgu električne energije.

Janša: Tranzicija v Zasavju še ni končana

Tranzicija v Zasavju še ni končana, vendar se že kažejo prvi pozitivni rezultati prestrukturiranja, je na današnjem posvetu z naslovom Razvojne perspektive Zasavja povedal premier Janša. Dejal je tudi, da se Zasavje po kazalcih razvoja uvršča na sam rep slovenskih regij. Po premierovi oceni bo zasavska regija ob koncu mandata sedanje vlade že pokrajina z vsemi potrebnimi institucijami.

Kot je dejal Janša, ki se skupaj z ministri mudi v Zasavju, je Zasavska regija na točki, ko je mogoče v prihodnost gledati optimistično. Za uspešno prihodnost pa je ključen preklop miselnosti iz pesimizma v optimizem, saj razvojne priložnosti obstajajo.

"Naše ambicije v naslednjih sedmih letih so podprte tudi z evropskimi sredstvi in prvič v zgodovini smo v položaju, ko nam nekdo lahko nekaj da. To moramo izkoristiti. Zato bo slovenska vlada še posebno pozornost v prihodnje namenjala tistim regijam, ki so na repu razvoja. Treba je tudi odkriti doslej neodkrite razvojne potencialne," je poudaril Janša.

Direktor IGM Zagorje Emil Šabanovič je pojasnil, da njihova proizvodnja apna ni več ekološko sporna, temveč je družbeno in ekološka koristna. Kar 80 odstotkov apna se tako uporablja v energetiki, kmetijstvu in ekologiji. Zato je vlado prosil za lobiranje, ki bi pripomoglo k večji prodaji apna ne le v Sloveniji, temveč tudi v Evropi. V Sloveniji letno namreč porabimo le 180.000 ton apna, kar 60 odstotkov tega apna pa je proizvedeno prav v IGM. V Evropi se sicer na letni ravni proda več milijonov ton apna.

Po mnenju direktorja Elektroproma iz Kisovca Janeza Vidmarja regija razpolaga s precej lesne biomase, vendar jo je težko prodati, saj nekateri ponudniki ogrevanja na plin jim to onemogočajo. Vlado je tudi opozoril na problem prepočasnega odkupa zemljišč, ki so v lasti države ali občin.

Nekateri udeleženci posveta so opozorili še na pomanjkanje tehnično usmerjenih kadrov, ki so v Zasavski regiji že ozko grlo. Regija namreč za uspešen tehnološki proboj potrebuje vrhunske inženirje in kvalificirane delavce tehničnih strok.

Božič v Trbovljah tudi o ideji tunela Podmeja

Minister za promet Janez Božič se je skupaj s svojimi sodelavci sestal s predstavniki zasavskih občin in z njimi spregovoril o aktualnih zadevah s področja prometa. Njihov pogovor se je pri tem dotaknil tudi ideje o tunelu Podmeja, ki bi Zasavje povezal z osnovnim avtocestnim križem.

"V okviru priprave na izgradnjo tretje razvojne osi bomo tudi te ideje, ki so že zelo stare, proučili v okviru priprave na lokacijski načrt," je v izjavi za javnost po koncu srečanja dejal minister. Izgradnja te predorske cevi bi po njegovem mnenju zaprla številne probleme oziroma bi odprla veliko priložnosti in možnosti za zasavske občine. Po ministrovi oceni je zato vredno preučiti ta projekt.

O zamisli tunela Podmeja je spregovoril tudi trboveljski podžupan Metod Kurent. "Najbolj sem navdušen nad tem, da so dejansko zagrabili za naš projekt tretje razvojne osi oziroma našo povezavo z avtocestnim križem ter obljubili, da ga bodo maksimalno proučili in - če bo seveda projekt pil vodo - tudi umestili v srednjeročni plan države."

Podobnik v trboveljski cementarni o ekološki sanaciji

Minister za okolje Janez Podobnik je v okviru obiska vlade v Zasavju obiskal cementarno Lafarge Cement Trbovlje. S predsednikom uprave Francijem Blaznekom sta govorila o ekološki sanaciji in nadaljnjem razvoju regije. Ugotovila sta, da sanacijski program cementarne poteka po načrtih in izrazila upanje, da bodo postopki za začetek gradnje odžvepljevalne naprave čim prej stekli.

Odžvepljevalna naprava mora biti zgrajena v prihodnjem letu, saj mora cementarna zadostiti okoljevarstvenim kriterijem, ki po evropski zakonodaji veljajo za proizvodnjo. Sogovornika sta se strinjala, da bo lahko cementarna po končani sanaciji resneje razmišljala o uporabi alternativnih goriv. Ti so pomemben dejavnik zmanjševanja stroškov.

Zniževanje stroškov je po Blaznekovih navedbah nujno za ohranjanje konkurenčnih prednosti in sledenju trajnostnega razvoja cementarne. "Pri trajnostnem razvoju celotne regije pa lahko Zasavci upravičeno pričakujemo podporo vlade," je še zapisal v sporočilu za javnost.

Janša z ministri obiskal Eti Izlake in Steklarno Hrastnik

Premier Janša je dopoldne skupaj z ministrom Bajukom, ministrom za gospodarstvo Vizjakom in ministrom za javno upravo Gregorjem Virantom obiskal Eti Elektroelement Izlake, kjer si je vladna ekipa ogledala proizvodnjo. Z ministrom za zunanje zadeve Dimitrijem Ruplom pa se je Janša udeležil otvoritve obrtne cone v Hrastniku in zagona proizvodnje v podjetju za proizvodnjo embalažnega stekla, ki posluje v okviru Steklarne Hrastnik.

14. obisk vlade po regijskih središčih

To je 14. obisk vlade po regijskih središčih. Vlada je lani obiskala Bovec, Pomurje, obalno-kraško regijo, Podravje, savinjsko-šaleško regijo, širše celjsko območje, Gorenjsko in Koroško. Letos pa je doslej obiskala Dolenjsko in Belo krajino, območja Ptuja, Slovenske Bistrice, Lenarta in Ormoža, Posavje in Goriško ter Notranjsko.

Več v četrtkovi tiskani izdaji Dela