Tiskane izdaje
Tako nam je včeraj dejal predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen, ko smo ga povprašali za oceno zadnjih dogajanj v sodstvu, ki jih lahko strnemo v ugotovitev, da se bo morala nova oblast po septembrskih državnozborskih volitvah zelo kmalu lotiti problema plač sodnikov. Ti od 1. julija rešujejo le toliko spisov, kot od njih zahteva norma. Neodzivnost vlade na stavkovne zahteve sodnikov je Testen pričakoval, saj je bil prepričan, da vlada pred volitvami ne bo naredila ničesar za razrešitev težav. Vladne ponudbe niso bile to, kar so pričakovali sodniki, pravi predsednik vrhovnega sodišča. Kaj bo po volitvah? Odgovora na to vprašanje najbrž nima nihče, pravi Testen, skrbi ga, ker bodo sodniki po napovedih šli do konca. Res malo prostora za časten umik imajo tudi zato, ker so njihove zahteve večinoma povsem utemeljene in upravičene.
Sicer je stavkovni odbor na torkovi seji sklenil, da bo pozval sodnike k vložitvam tožb zoper državo (vloženih jih je sicer že pet), saj so bili vrsto let nezakonito prikrajšani zaradi izplačila prenizkih plač. To se je dogajalo vse od leta 1997, ko je državni zbor s sklepom (in ne zakonom, kot bi to moralo v skladu s spremembami zakona o sodniški službi iz leta 2002 veljati za sodnike) plače vsem funkcionarjem znižal za 20 odstotkov. Upoštevajoč zastaralne roke lahko sodniki vlagajo tožbe za premalo izplačane plače le od leta 2003 do 1. januarja letos. Dolg države do sodnikov je sto milijonov evrov bruto, to znese 50.000 evrov bruto na posameznega sodnika. Tako nam je pojasnila predsednica stavkovnega odbora Janja Roblek po tem, ko je stavkovni odbor še zadnjič pred sodnimi počitnicami za zaprtimi vrati razpravljal o nadaljnjih korakih glede zaostritve stavkovnih zahtev. Za to so se odločili, ker je minister za javno upravo Gregor Virant dejal, da se vlada s sodniki pred volitvami ne namerava več pogajati glede njihovih stavkovnih zahtev. Po prepričanju stavkovnega odbora tako program odprave sodnih zaostankov do konca leta 2010 (Lukenda) ne bo uresničen. Stavkovni odbor se bo spet sestal septembra in razpravljal o nadaljnji zaostritvi zahtev (popolna stavka, javni shod pred parlamentom, zmanjšan obseg dela za deset odstotkov).
