Posledice tolikšnega zmanjšanja sredstev občutijo tudi v javnih zavodih, a so koncesionarji bolj ranljivi, je povedala Gordana Živčec Kalan. Namesto 119.558 evrov, kolikor bi morali (po dvanajstinah) dobiti za splošno ambulanto skozi vse leto, bodo zaradi zmanjšanja dobili 109.804 evre, kar je torej 9754 evrov manj od pogodbenega zneska. Podobno je tudi v drugih specialnostih. Koncesionarka iz Lovrenca na Dravskem polju je zaradi finančnih težav že oddala vlogo za vrnitev koncesije, (na tiskovni konferenci neimenovana) koncesionarka gastroenterologinja pa je tudi že ocenila, da ne bo mogla izvajati dejavnosti. »Zdravnika, ki imata koncesijo od leta 1996, sta oktobra poplačala vse stroške, za plačo jima je ostalo le 400 evrov, laboratorija pa nista mogla plačati,« sta sogovornika opisala finančno stanje zdravnikov iz celjske regije.
Absurdno financiranje osnovnega zdravstva
Zdravnike v dodatno stisko vodijo pogodbene kazni v višini do 2000 evrov, ki jih je vlada ravno tako uvedla z omenjenim sklepom. »Zdravnica je predpisala diabetiku brez obeh nog izposojo zdravniškega vozička in postelje. Nadzorni zdravnik ZZZS je ugotovil, da ni ravnala v skladu s pravili obveznega zavarovanja, čeprav je ravnala v skladu s potrebami bolnika. Zato je moral zdravnik plačati pogodbeno kazen 905 evrov,« je opisala konkreten primer Živčec Kalanova.
Sicer pa sta sogovornika opozorila na stalno podhranjenost osnovnega zdravstva. Zdravniki v osnovnem zdravstvu dobijo na primer le šest evrov na leto za laboratorij na posameznega bolnika, je povedal Klančič. »To je absurd in tako minorno, da se nimamo več o čem pogovarjati,« je bil ogorčen Dean Klančič, tudi sam zdravnik koncesionar v osnovnem zdravstvu. Ker bo prav zdravstvo nosilo posledice recesije, je povsem neprimerno, da se zanj zmanjšujejo sredstva. »Naš zdravstveni sistem poka po vseh šivih,« je dejal Klančič, Živčec Kalanova pa je opozorila na možnost odhajanja slovenskih zdravnikov v tujino (to se menda že dogaja), kjer so dobrodošli. »Zgodilo se bo, da bolni ne bodo mogli več do zdravnika v svojem okolju,« je napovedala. »Potrebnih je več sredstev ali racionalizacija programov. Če ni dovolj denarja, je to treba bolnikom povedati. Nismo pripravljeni biti dežurni krivci. Vlada mora prevzeti odgovornost in obvestiti bolnike o zmanjšani dostopnosti in možnostih,« je v imenu zdravnikov dejal Dean Klančič.
Iz petkovega tiskanega Dela