Tiskane izdaje
Celovec - Kluba koroških Slovencev v Ljubljani in Mariboru sta danes v Celovcu prejela 28. Tischlerjevo nagrado, največje priznanje med slovensko manjšino, ki ga podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ). Kot je poudaril predsednik NSKS Matevž Grilc, pojmujejo podelitev priznanja kluboma "kot skromno zahvalo za njuno vsestransko podporo naši narodni skupnosti, delo obeh klubov pa naj bi bilo tudi zgled politiki Slovenije do zamejskih Slovencev".
Predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janez Stergar je ob prejemu nagrade posebej poudaril "sposobnost povezovanja in prav državniškega preseganja osebnih ozkosti in zamer", ki je odlikovala Joška Tischlerja, ustanovitelja NSKS in prvega ravnatelja ter "očeta" Slovenske gimnazije v Celovcu. Po njem je nagrada namreč poimenovana. Ob tem je Stergar pozval odgovorne v osrednjih organizacijah koroških Slovencev, da sledijo Tischlerjevemu zgledu in obnovijo tisto, "čemur smo včasih rekli akcijska enotnost - ob polnem spoštovanju obstoječih nazorskih razlik".
Po besedah predsednika NSKS Grilca je delovanje obeh Klubov koroških Slovencev v Ljubljani in Mariboru "za aktivno povezovanje koroških Slovencev z državo matičnega naroda oz. njenimi državljani neprecenljivega pomena".
Glede na zgodovinske spremembe, ko je Slovenija članica EU in slovenščina enakovreden in uradni jezik povezave, so po Grilčevih besedah tudi za zamejske Slovence ustvarjeni pogoji za samozavestnejši odnos do slovenščine in slovenskega naroda ter za ustavitev procesa asimilacije. S pričakovanim vstopom Slovenije v schengensko območje se po oceni predsednika NSKS "odpirajo velike možnosti in po mirni poti bomo v stanju revidirati na nekaterih področjih rezultat plebiscita iz leta 1920". Tej priložnosti se ne smejo odpovedati ne matična Slovenije ne koroški Slovenci, je opozoril Grilc.
Prvi Klub koroških Slovencev je bil ustanovljen leta 1928 v Celju po zboru koroških pregnancev, ki so morali svojo domovino zapustiti po plebiscitu leta 1920. Kasneje so bile ustanovljene tudi podružnice, od katerih še danes kot samostojni društvi delujeta Klub koroških Slovencev v Ljubljani, ki mu predseduje Janez Stergar, in Klub koroških Slovencev v Mariboru, na čelu katerega je Božo Grafenauer.
