Tiskane izdaje
Savinjska dolina - S spravilom savinjskega goldinga kot najzgodnejše sorte se je v 1159 hektarih slovenskih hmeljišč včeraj pričela sezona obiranja hmelja, ki bo predvidoma trajala mesec dni. Letina bo povprečna in zaradi neugodnih vremenskih razmer v rastni dobi hmelja količinsko manjša, a dokaj kakovostna. Navrgla bo okoli 2 tisoč ton pridelka.
»Količina pridelka bo pri kasnejših sortah še v veliki meri odvisna od vremena v naslednjih dneh. Če bodo temperature previsoke, se hmeljski storžki ne bodo mogli razviti do konca, ostali bodo drobni in odprti, kar bo še dodatno zniževalo pridelek. Prve analize pa nakazujejo dobro vsebnost alfa kislin in zato količinsko sicer manjši, a kakovosten pridelek hmelja,« ocenjuje svetovalka na celjskem zavodu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in specialistka za področje hmeljarstva Irena Friškovec.
Letos rodnih le še 1159 hektarov
Zaradi krize, v kateri se je deloma zaradi stagnacije pivovarstva in hiperprodukcije hmelja na svetovnem trgu in deloma kot posledice pred leti nespametnega odpovedovanja pogodb s tujimi kupci znašlo slovensko hmeljarstvo, se zadnja leta opazno krčijo tudi naši nasadi hmelja. Še pred desetimi leti je bilo v Sloveniji rodnih 2100 hektarov hmeljišč, lani 1400, letos jih je le 1159 hektarov. 638 hektarov hmeljišč je nezasajenih in v premeni.
Direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu Martina Zupančič opozarja, da je tisoč hektarov kritična meja, pod katero bi že lahko bil ogrožen obstoj hmeljarstva kot panoge v Sloveniji, o zdajšnji krizi pa je prepričana, da bi jo s tesnejšim povezovanjem hmeljarjev in enotnejšim nastopom pri ponudbi slovenskega hmelja na svetovnem trgu postopoma lahko premagali. O ceni, po kateri bo naprodaj letošnji pridelek slovenskega hmelja, pa ni želela špekulirati. Dejala je le, da bo znana šele tedaj, ko bo hmelj obran in ga bodo domači in tuji trgovci pričeli odkupovati.
Trgovci ponujajo za odkup celo sramotnega pol centa za kilogram
Hmeljar Slavko Leskošek iz Migojnic, ki ima s hmeljem zasajenih 21 hektarov zemljišč, je eden tistih manj številnih slovenskih pridelovalcev, ki sicer ima sklenjene pogodbe o odkupu hmelja, a »so cene zelo neugodne,« je poudaril. Kolikšne so, ni povedal. Je pa znano, da trgovci ponujajo za odkup prostih, torej nepogodbenih količin hmelja, celo sramotnega pol centa za kilogram, medtem ko znašajo najbolj pičli stroški pridelave 3,5 evra za kilogram. Hmeljarji ocenjujejo, da bi le s ceno okoli 6 evrov za kilogram hmelja pokrili vse razmeroma visoke stroške pridelave hmelja.
