Tito še razburja rdeče in bele

Nova Gorica - Tik pod vrhom južnega pobočja Sabotina, 609 metrov visokega skalnatega hriba na desnem bregu Soče nad Solkanom in Novo Gorico, je v petek ob 21., na predvečer nekdanjega praznika zmage (za tiste, ki so premladi, in one, ki se tega nočejo več spomniti: 9. maja smo nekoč proslavljali dan zmage nad fašizmom in konec druge svetovne vojne) znova žarel iz več sto bakel izpisan napis NAŠ TITO. Baklada, že peta po vrsti, je trajala uro in 20 minut, da je tik pod vrhom južnega pobočja Sabotina NAŠ TITO znova gorel, pa je poskrbelo blizu 400 članov in podpornikov sekcije Maj 45 goriškega območnega združenja zveze borcev in za negovanje vrednot NOB.

V petek popoldne, ko so začeli pohodniki sekcije osvajati hrib, se je na goličavju, kjer je bil še nedavno postavljen 25 metrov visok in 100 metrov dolg napis (o prekladanju kamnov in metamorfozah pišemo posebej), pričakovano zbrala tudi peščica zakrknjenih nasprotnikov tradicionalne baklade in kamnitega napisa, ki je po slovenski osamosvojitvi južno pobočje Sabotina večkrat spremenil v delovni poligon za ideološke provokacije in politično obračunavanje med različno mislečimi.

Da v petek popoldne, ko se je začelo tik pod vrhom, ne bi bilo kakega ravsa, sta bila med gnečo podpornikov sekcije Maj 45 in letos res skromno peščico borcev proti gorečemu Titu (prvih je bilo očitno res 400, kar je organizator petkove prireditve Valter Vodopivec ocenil po količini pojedenega pasulja, drugih, ki jih je vodil Matija Perko, pa celo manj kot deset) tudi policista. Čeprav je seveda padlo tudi nekaj ostrih besed (nekateri so poročali tudi o nekaj letečih kamnih, ki so odfrčali v prazno), sta ostala moža postave brez dela in se še sama podprla s pasuljem, ki so ga v kotlu postrgali do dna. »Iz množice gorečih bakel ob 21. prižgani NAŠ TITO je s hriba v dolino svetil natančno 80 minut, nato smo do 23. za sabo vse pospravili in se spustili v dolino,« je dogajanje predstavil Vodopivec.

Pred umikom (partizani so bili v taki premoči kot še nikoli) je Perko, najemnik dela goličavja na južnem pobočju, s peščico somišljenikov protestiral, da v dolini izdano soglasje organizatorjem ni bilo veljavno, in dodal, da je bil Tito problematična osebnost, ki ljudi danes razdružuje. Da je sodeloval v komunističnih pobojih in da ga na Sabotinu ni bilo nikoli. S privrženci je poskušal s trakovi zagraditi prostor, ki ga ima v najemu, in s tem onemogočiti akcijo tudi logistično dobro organiziranih članov in privržencev sekcije Maj 45. Ko so Perkovi uvideli, da petek ni bil dan za njihovo zmago, se je ob vsesplošnem ploskanju zmagovalcev umaknil s svojimi možmi. Ko se je odpravil v dolino, se je med odhajanjem poslovil z vzklikom: »Bravo, rdeča Gorica! Bravo, rdeča Slovenija!«

Kdo ve, kako se bo končalo ob letu?

Iz današnje izdaje Slovenskih novic!