Tiskane izdaje
Velenje - Med 13 slovenskimi trgi in ulicami, poimenovanimi po Josipu Brozu Titu, je tudi velenjski Titov trg z največjim Titovim spomenikom pri nas, delom Antuna Augustinčiča in Vladimirja Herljevića iz leta 1977. Ker je to spomin na čase nastajanja najmlajšega slovenskega mesta in s tem pomembna kulturna zgodovinska dediščina, po besedah župana Bojana Kontiča ne razmišljajo o preimenovanju trga ali odstranitvi spomenika. Dediščino nekdanjih socialističnih držav in sedanjih članic podobno razumejo v Evropski uniji.
To potrjujeta tudi 3,2 milijona evrov vredna evropska projekta, ki sta namenjena ohranjanju pozitivne dediščine socializma in tržnemu izkoriščanju dediščine totalitarnih režimov. Pred nekaj dnevi se je v Velenju končal seminar v okviru projekta ReNewTown. Aprila so ga začeli izvajati v več državah Jugovzhodne Evrope, razviti pa hočejo strategije za uravnotežen razvoj mest, ki so zrasla v socializmu.
Velenjski seminar je bil namenjen arhitektom, urbanistom in oblikovalcem. Pri tem je bilo pojasnjeno, da se strokovna javnost pri svojem delu srečuje s problematiko ohranjanja in obnove socialistične dediščine, izrabo dediščine v ekonomske in tržne namene ter s socio-demografskimi dejavniki, ki so in še vedno vplivajo na razvoj in ohranjanje dediščine v urbanem prostoru.
Spomladi se je začel tudi evropsko sofinanciran projekt Atrium, ki je namenjen spodbujanju kulturnih vrednot in dediščine socialističnih režimov za razvoj mest in regij. Tudi vanj je vključeno Velenje. Zbrali bodo arhivsko gradivo, izdali arhitekturni vodnik po mestu in proučili možnosti izkoriščanja socialistične dediščine za kulturni turizem.
Marko Govek, ki vodi oba projekta v imenu velenjske občine, pravi, da je ReNewTown bolj usmerjen v izboljšanje bivanja v okolju iz časov socializma, Atrium pa strokovni analizi arhitekture in spomenikov iz tistega časa. »To je dediščina totalitarnih režimov, tudi italijanskega fašizma, in njihova specifična arhitektura. Namen je pripraviti vse za kulturno turistično pot med Italijo, državami Balkana in državami Vzhodne Evrope,« pojasnjuje Govek in dodaja, da EU s tem financira projekte, ki ostajajo naša dediščina, jih je pa mogoče tudi tržno izkoriščati.
Pri projektu ReNewTown sodeluje Mestna občina Velenje z ljubljansko ekonomsko fakulteto in številnimi tujimi partnerji. Vreden je 1,76 milijona evrov, velenjski del projekta pa 184.000 evrov, od česar bo EU prispevala 156.000 evrov. Projekt se ukvarja z razvojem mest, ki so nastala v letih od 1945 do 1989, med drugim z izboljšanjem kakovosti bivanja, s povečanjem tržne privlačnosti lokacij in z ohranjanjem pozitivne dediščine socializma.
Projekt vodi Inštitut za geografijo in urbanizem Poljske akademije znanosti, poleg Velenja pa sodelujejo različne ustanove s Poljske, Nemčije, Češke in Slovaške. Projekt Atrium vodi italijansko mesto Forli, poleg Velenja in ljubljanske fakultete za arhitekturo pa so vanj vključene še različne ustanove iz Italije, Madžarske, Slovaške, Moldavije, Grčije, Hrvaške, Srbije, Albanije, BiH in Bolgarije. Vreden je 1,4 milijona evrov, velenjski del projekta pa 131.000 evrov, od česar bo EU prispevala mestu 112.000 evrov.
