Tla v Zasavju so onesnažena, a strokovnjaki ne povedo, kje

Strokovnjaki ZZV Ljubljana so raziskali izpostavljenost Zasavcev težkim kovinam, zdaj pa nočejo izdati lokacij kritičnih vrtov.

Objavljeno
20. november 2013 17.10
Polona Malovrh, Trbovlje
Polona Malovrh, Trbovlje

Vsi 104 zasavski prostovoljci, ki so sodelovali v nacionalni raziskavi o biomonitoringu kemikalij, so lahko pomirjeni in tudi večina od 90 vrtičkarjev iz Zasavja ne tvega zdravja, če redno uživa doma pridelano zelenjavo. Zasavska tla so onesnažena, ponekod so vrednosti celo kritične. Stanje ni alarmantno, a stroka kritičnih lokacij Zasavcem kljub temu noče razkriti.

"Čemu slepomišenje? Zakaj nam preprosto ne rečete, ta del te občine je bolj onesnažen, ta del pa manj? Kaj skrivate?" je v torek zvečer na javni predstavitvi študije o izpostavljenosti prebivalcev Zasavja okoljskim onesnažilom - težkim kovinam v tleh in živilih rastlinskega izvora strokovnjake Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana pozval občan Trbovelj Boris Žavbi.

Podatka o tem, kje v Zasavju so tla bolj onesnažena s težjimi kovinami in na katerih območjh raste "kritična" zelenjava, ni bilo mogoče od strokovnjakov izvedeti niti po dveh urah predstavitve študije, ki so jo sicer naročile vse tri zasavske občine. Pa vendar je neuradno samo v Trbovljah 1500 vrtičkarjev, najbolj zaskrbljeni pa so lahko - prav tako neuradno - vrtičkarji ob Vodenski cesti, le nekaj sto metrov od strogega središča Trbovelj.

Razen za 90 lastnikov vrtičkov, ki so pristali na vzorčenje in ki so dobili tudi povratno informacijo stroke, bodo omenjeni podatki ostali "poslovna" skrivnost, saj bi z razkritjem vsebnosti opozorilnih oziroma kritičnih vrednosti izdali informacijo zasebnega značaja, je Žavbi izvedel od Marka Zupana z Biotehniške fakultete in Lucije Perharič z Inštituta za varovanje zdravja. Pa tudi sicer bi lahko po mnenju strokovnjakov z razkrivanjem podrobnosti po nepotrebnem povzročili paniko drugih vrtičkarjev. Čeprav so onesnažena tla lahko nevidna grožnja, namreč ni nujno, da v oporečnih tleh raste oporečna zelenjava ... Stroka še ocenjuje, da je 90 vrtov premajhen vzorec za kakršnakoli posploševanja.

Tudi zasavska zdravnika Alenka Forte in Rudi Zupan sta ostala brez konkretnih odgovorov na vprašanja o konkretnih primerih, s katerimi se srečujeta: v Zasavju je za 15 odstotkov več rakavih obolenj, kot znaša slovensko povprečje, zaradi raka se med invalidi vsako leto znajde 60 delovno aktivnih Zasavcev do 45 let in tudi zasavski otroci pogosteje obolevajo na dihalih. Kje torej iskati razloge za to?

Pomirjujoče rezultate, kakor je dejala Lucija Perharič, je dal tudi biomonitoring kemikalij v 52 Zasavcih in 52 Zasavkah - prvorodkah med 20. in 40. letom. Še lani kar niso našli dovolj prostovoljcev za to nacionalno raziskavo, ki bo do konca leta 2014 pod drobnogled vzela okrog 1200 vzorcev materinega mleka, krvi in urina po vsej državi in ki naj bi pokazala vsebnost težkih kovin in kancerogenih organskih onesnažil v telesnih tekočinah, med drugim dioksinov in furanov. Delni rezultati so znani: pri večini Ljubljančanov so v krvi zaznali več arzena kot pri Zasavcih, na drugi strai pa so bile najvišje izmerjene vrednosti pri Belokrajncih nižje kot pri Zasavcih.

Prav tako niti v krvi niti v urinu 104 Zasavcev ne izstopajo vrednosti svinca in kadmija. Na končne ocene bo treba še počakati, saj vprašalnikov še niso analizirali, kajti kot pravi Perharičeva: "Zdaj so vzorci vzeti, vprašalniki oddani, denarja pa je zmanjkalo." Uroš Macerl, predsednik Eko kroga, je tako ostal brez odgovora na vprašanje, ali ti 104 Zasavci tudi jedo hrano iz domačih vrtov ali morda iz katere od trgovskih verig. "Mislim, da ni prevelika špekulacija, če rečem, da bo Lafarge Cement te v narekovajih ugodne rezultate prej ali slej uporabil v svoje dobro," se je za Delo odzval Macerl. Predstavnik Lafarge Cementa je razpravo sicer spremljal molče.

Macerl tudi ni skrival ogorčenja nad samo predstavitvijo raziskave: "Najprej strokovnjaki ugotovijo, da imamo dokaj čisto zemljo, razen nekaterih težkih kovin in na nekaterih mestih, seveda! Ko hočemo izvedeti, na katerih mestih točno in katere kovine kje ter za koliko prekoračujejo vrednosti, ne dobimo odgovora, češ, da gre za varovanje lastnikov vrtov ... Zasavci torej imamo vzorce z visokimi vsebnostmi težkih kovin, pa ne smemo vedeti, kje. Kot zainteresirana javnost tudi nisem izvedel, ali obstaja povezava med pridelki, ki so sporni, in najbolj onesnaženo zemljo. V Zasavju imamo pridelke, škodljive zdravju otrok in na določenih mestih tudi odraslim, pa ne smemo vedeti, kje rastejo."

Te podatke bi lahko izvedeli kvečjemu od samih lastnikov devetdesetih vrtov, ki so dovolili vzorčenje zemlje in pridelka. Teh pa na javi predstavitvi žal ni bilo.