Tlakovanje zbledele celjske zvezde

Celje – Nameni so dobri, kaj se bo iz napovedane prenove starega mestnega jedra razvilo, pa je druga zgodba. Mestni občini Celje so sredi leta za prenovo odobrili 2,5 milijona evrov evropskih sredstev, še 0,5 milijona evrov pa mora primakniti sama. Na občini razlagajo, da so zahteve varuhov kulturne dediščine toge, društvo celjskih arhitektov in urbanistov že od maja zaman čaka na odgovor občine na poziv k javni predstavitvi. Občina jo je napovedovala za junij, a je do zdaj še ni bilo. Medtem ko na občini že izbirajo izvajalca del, se nekateri celjski arhitekti prijemajo za glavo. Vodja mestnega oddelka za okolje, prostor in komunalo Roman Kramer sicer zagotavlja, da bodo upoštevali obvezna navodila zavoda za varstvo kulturne dediščine, vendar se o vsem zaradi dopustov še niso uspeli dogovoriti.

Pohorski tonalit 
za peščeve površine

V prvem delu prenove bodo s pohorskim tonalitom tlakovali 6650 kvadratnih metrov večinoma za promet zaprtega območja Prešernove, Stanetove, Lilekove, Savinove in Linhartove ulice ter Krekovega trga, obnovili dotrajani vodovod, kanalizacijo in plinovod, postavili nove ulične svetilke, klopi in koše za odpadke. Krekov trg bodo zaprli za promet, Prešernovo ulico pa za zdaj še ne. Počakali bodo, da bo za Knežjim dvorcem zgrajena garažna hiša; kdaj bi se to lahko zgodilo, je še prezgodaj napovedovati, saj bodo prostorski načrt zanjo sprejemali šele prihodnje leto. Za celotno obnovo starega mesta bi potrebovali okoli šest milijonov evrov.

Med prenovo tudi 
arheološka izkopavanja

Ni še znano, koliko bo med prenovo tudi arheoloških izkopavanj, gotovo pa ne malo, saj mestno jedro stoji na nekdanji rimski Celeji. Kramer o pomislekih celjske stroke pravi, da so predlani o prenovi pripravili delavnico, na kateri pa posebnih pripomb ni bilo. Toda že sredi maja je arhitekt Gorazd Furman Oman v imenu Društva arhitektov in urbanistov Celje občino opozoril, da projekt še ni bil predstavljen javnosti. O tem pravi: »Prenova mesta v vseh detajlih, in spremembe urejanja javnih površin, ulic in trgov, historičnega jedra so pomembna zadeva, ki bi jo bilo treba pred realizacijo predstaviti javnosti. Takšne vrste projektov se izvajajo v daljših časovnih presledkih, zato ni vseeno, kako so pripravljeni in kako jih javnost sprejme. Iste vrste projektov v drugih mestih Slovenije so bile deležne možnosti sodelovanja strokovne javnosti in javnosti. Praviloma pa so takšne ureditve v razvitih družbah z urbano kulturo predmet javnih natečajev. Predlagamo, da naročnik pripravi razstavo projektov v javnih, ljudem dostopnih prostorih in organizira okroglo mizo, pri organizaciji in izvedbi te pa smo pripravljeni tudi aktivno sodelovati.« Odgovora občine ni dobil.

Projektne rešitve 
morda le niso najboljše

Občina bo dela vodila kot investicijsko vzdrževanje, za kar ne potrebuje gradbenega dovoljenja, saj bo lahko upoštevala zazidalni načrt mestnega jedra iz leta 1986. Tudi celjski arhitekt Nande Korpnik dvomi, da bo mogoče staro mesto primerno urediti z nekakšnim investicijskim vzdrževanjem. Četrt stoletja star zazidalni načrt je svojo vlogo odigral, zdaj bi bil potreben prilagoditve. »Največji greh mestne občine in župana Bojana Šrota ni pomanjkanje nove vizije, ki bi trasirala in regulirala prihodnji razvoj prostora ter dala demokratične možnosti vsem zainteresiranim za vlaganje v mesto. Bolj nas lahko skrbi, da so začeli županu zastareli akti ustrezati, saj jih lahko za prave naročnike po delih spreminja, in če jim na občini spremembe ustrezajo, se lahko izgovorijo na zastarelost zazidalnega načrta,« je povedal in dodal, da je najpomembnejši arhitekturni projekt v novem mandatu župana Šrota zreduciran na vzdrževalno-komunalna dela brez kakršnega koli jamstva po kakovostni arhitekturni oblikovni rešitvi.

Priprave novega urbanističnega načrta zamrle

V Celju so že leta 1998 začeli pripravljati nov urbanistični načrt, vendar so priprave leta 2001 zamrle. Letos se je mestni svet odločil, da jih ponovno obudi, toda v ducatu let se je v mestu in na obrobju dogajala sicer legalna, a z urbanističnega vidika povsem stihijska gradnja, ki jo je zakrivila občinska naklonjenost zaslužkarskim interesom zasebnega kapitala.