»To nima veliko skupnega z vladavino ljudstva«

Ljubljana - Medtem ko je v tujini precej natančno določeno, kaj je lahko predmet referendumskih vprašanj, denimo, finančni zakoni in mednarodne pogodbe, lahko v Sloveniji referendum prepreči le odločba ustavnega sodišča. Nazadnje je ustavno sodišče tako preprečilo referendum glede zakona o odvetništvu. Pri reševanju mejnega problema s Hrvaško je tako rekoč sestavni del dnevne agende tudi vprašanje referenduma - naknadnega zakonodajnega o ratifikaciji arbitražnega sporazuma, posvetovalnega z vprašanjem, ali naj Slovenija podpre vstop Hrvaške v EU pod pogojem, da se Hrvaška umakne s slovenskega ozemlja in morja in da Slovenija ohrani teritorialni stik z odprtim morjem, o samem vstopu Hrvaške v EU ...

Pa je odločanje o arbitražnem sporazumu, ki je mednarodna pogodba, sploh primerno vprašanje za referendumsko presojo? Dr. Igor Kaučič s pravne fakultete pravi, da bi verjetno našli vrsto razlogov, ki govorijo proti temu.

»Ali način določanja meje, pravila reševanja tega spora, sodijo na referendum? Tisti, ki danes govorijo o referendumu glede tega sporazuma, govorijo bistveno več - o konkretnih rešitvah, ki jih arbitraža sploh ne zajema,« je opozoril Igor Kaučič, ki se sprašuje, kaj bi ljudi lahko sploh vprašali na takšnem referendumu. Tudi ne pozna primera v tujini, da bi takšen sporazum dali na referendum. »V večini držav se namreč mednarodne pogodbe ne ratificirajo z zakonom kot v Sloveniji, ampak z drugim pravnim aktom, za katerega referendum ni predviden, tako da takšna dilema sploh ne more nastati,« je pojasnil Kaučič in dodal, da bi bil tak referendum zagotovo slovenska posebnost.

Mednarodne pogodbe ne sodijo na referendum

Mednarodne pogodbe so namreč v večini držav izvzete iz dometa odločanja na referenduma. »V Švici, kjer imajo daleč najbolj razvito potrjevanje predpisov na referendumih, imajo za mednarodne pogodbe toliko izjem, da jih tako rekoč ni mogoče dati na referendum, in to kljub temu da v Švici na referendumih odločajo tako rekoč o vsem. Že to nam veliko pove o specifičnosti tega dokumenta. Seveda lahko govoriva o vprašanjih, pomembnih za usodo slovenskega naroda in podobno, vendar pravno gledano takšnih primerov ne poznam.«

Vprašanja, povezana s finančnimi zakoni, prav tako - po Kaučičevem mnenju - ne sodijo na referendum. S tega področja so v igri referendumi o sodniških plačah in zamrznitvi pokojnin. »V večini držav, kjer uporabljajo zakonodajne referendume, o teh vprašanjih ni mogoče odločati na referendumih. To celo prepovedujejo njihovi ustave ali zakoni,« je opozoril Igor Kaučič. V Sloveniji to lahko stori le ustavno sodišče, ki mora, ko odloča o tem, ali kaj sodi na referendum ali ne, presoditi zlasti to, ali bi zaradi zavrnitve določenega zakona nastale protiustavne posledice.

Spremeniti ustavo

Gre torej za dva zorna kota, je poudaril Igor Kaučič, političnega, ko je treba odgovoriti na vprašanje, ali je o nečem sploh razumno in primerno odločati na referendumih, in pravnega - ali je pravno dopustno o nečem odločati na referendumu. »To ni isto. Ko gre za politični vidik, je treba vedeti, da je odločanje na referendumu o plačah socialnih ali poklicnih skupin popolnoma neprimerno. Pa ne govorim le o sodniških plačah, lahko za primer vzamemo poslanske plače, ne glede na to, ali kdo misli, da so prenizke ali previsoke. Tu gre za vprašanje metode in primernosti. Drugo je pravni vidik, ko ustavno sodišče tehta nekaj drugega - protiustavne posledice, ki lahko nastanejo.«

Zakoni, ki se sprejemajo po nujnem postopku, mednarodne pogodbe in, denimo, zadeve, povezane s finančnimi zakoni, so v večini državah izvzeti iz možnosti referendumskega presojanja. Zato bi po mnenju Igorja Kaučiča tudi pri nas morali spremeniti ustavo in v njej natančno določiti, katera vprašanja ne morejo biti predmet referendumskega odločanja. »Zdaj namreč potiskamo v neljub položaj ustavno sodišče, ki je nato izpostavljeno kritikam, da preprečuje demokratično odločanje ljudi. A treba je vedeti, da to nima kaj veliko skupnega z vladavino ljudstva,« je menil Kaučič.

Iz torkove tiskane izdaje Dela