»To niso želje nekih lokalnih šerifov«

Podvelka – Koroški župani so razočarani nad izhodišči države za črpanje evropskih kohezijskih sredstev v prihajajoči finančni perspektivi do 2020. Menijo, da bodo občine, da bi počrpale vsaj nekaj denarja, prisiljene v izvajanje projektov, ki jim niso prednostni, tisti, ki pa so osnova za preživetje in razvoj regije, pa ostajajo prezrti.

Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, na podlagi katerega bo država v tem obdobju lahko pridobila 3,2 milijarde evrov, v Bruslju že čaka na potrditev, vendar pa ne župani koroških občin ne direktorica Ragionalne razvojne agencije (RRA) Karmen Sonjak z njim niso zadovoljni. Menijo namreč, da so bili vse njihove pripombe in opozorila povsem prezrti in da manjkajo projekti, ki so za občine najpomembnejši: cestna, turistična in okoljska infrastruktura (male čistilne naprave z zmogljivostjo pod 2000 populacijskih enot), obnova starih mestnih in vaških jeder ter športna in javna infrastruktura.

Operativni program je razdeljen na dvanajst ciljnih področij, največ denarja pa bo namenjenega večji konkurenčnosti gospodarstva – za raziskave in razvoj in inovacije, a Sonjakova opozarja, da se bo ponovila zgodba iz minulega finančnega obdobja: »Večina denarja bo šla v centre, podjetja so zgoščena v Osrednjeslovenski regiji, kjer imajo zaledje inštitutov in drugo podporo. Naša podjetja bodo spet potegnila kratko.« Tudi prevaljski župan Matic Tasič meni, da je program zasnovan »z namenom, da regije ne bodo mogle izkoristiti sredstev, zato jih bo lahko center. Največja koroška podjetja zaradi nerazumevanja Ljubljane ne morejo kandidirati na teh razpisih. V občinah pa bomo lahko delali le še to, kar bomo sami plačali iz proračunov, ali pa če bomo sami vzeli lopate in krampe. Iz nas se delajo norca!«

Koroška potrebuje infrastrukturo

Sonjakova je potrdila, da so pri poskusih, da bi na svetu Vzhodne kohezijske regije dosegli popravke in bolj življenjske usmeritve v projekte naleteli na gluha ušesa. »Opozorili smo jih na infrastrukturo za turizem. Ne razumejo, da ne moreš oblikovati produktov, če nimaš infrastrukture, na kateri to lahko gradiš. Kot da bi govoril steni. Odgovorili so nam, da to ni dovoljeno, saj smo v preteklosti vlagali v zidove, ki so zdaj prazni.«

»Odločati se moramo za nekaj, kar ni naša prioriteta. Učinka ne bo, ker nismo znali doseči, da bi sredstva lahko črpali za tisto, kar res potrebujemo – infrastrukturo. To niso želje nekih lokalnih šerifov, temveč pogoj, da bo regija lahko konkurenčna,« meni mislinjski župan Franc Šilak.

Občine so svoje projekte za kohezijska sredstva opredelile v regijskem razvojnem programu, s katerim mora soglašati tudi gospodarsko ministrstvo. Načrtujejo gradnjo širokopasovnega omrežja, nadaljnjo podporo podjetniškim inkubatorjem, energetsko obnovo objektov, ukrepe za poplavno varnost v porečju Drave, urejanje bivalnih enot in dnevnega varstva in tudi nadaljevanje priprave dokumentacije za tretjo razvojno os, za kar bi uporabili sredstva tehnične pomoči.