Tiskane izdaje
Ljubljana – Potem ko je predsednik države Borut Pahor v državni zbor poslal seznam štirih kandidatov za sodnico oziroma sodnika ESČP iz naše države, je zdaj na potezi državni zbor. V četrtek se bo do predlogov najprej opredelila mandatno-volilna komisija.
Predsednikov izbor za Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) so vrhovna sodnica mag. Nina Betetto, odvetnik dr. Marko Bošnjak, predavatelj na harvardski univerzi ddr. Klemen Jaklič in profesorica na pravni fakulteti univerze v Gentu dr. Nina Peršak. Kdo od njih bo nadomestil sedanjega sodnika dr. Boštjana M. Zupančiča, bo znano po tem, ko se bo do treh kandidatov, ki jih bo izvolil državni zbor (DZ), opredelila parlamentarna skupščina Sveta Evrope.
Đorđevića ni na seznamu
Pahorjev predlog izhaja iz mnenj vlade in sodnega sveta, ki se morata skladno z zakonom o predlaganju kandidatov iz RS za sodnike mednarodnih sodišč opredeliti do tistih kandidatov, ki po ugotovitvah pravosodnega ministrstva formalno izpolnjujejo pogoje. Nekatere napovedi so sprva govorile o tem, da bo predsednik države poslancem v izvolitev poslal vseh pet kandidatov, ki so dobili vladno podporo. Vendar ni tako, saj med kandidati ni vrhovnega sodnika dr. Miodraga Đorđevića, ki se je doslej prijavil na vse tri razpise in vedno dobil soglasje vlade in sodnega sveta. Zakaj se je Pahor tako odločil, ni znano. V vsakem primeru mora DZ v Strasbourg poslati tri imena od štirih. Seveda tista tri, ki bodo dobila 46 glasov podpore na tajnem glasovanju. Poslanske skupine so doslej do kandidatov predstavile zelo različna, tudi nasprotujoča si stališča.
Mogoča so presenečenja
Ker je glasovanje v DZ tajno, so mogoča presenečenja. Jasno je le to, da če se koalicija poenoti o treh kandidatih, potem imajo ti zagotovljeno zadostno podporo. Toda če po dveh krogih glasovanj ne bo treh kandidatov z zadostno podporo, potem se bo postopek moral v celoti ponoviti z novim, torej že četrtim razpisom.
***
Nina Betetto
Je vrhovna sodnica od leta 2006 in od 2011. tudi podpredsednica najvišjega sodišča v državi. Je spe-cialistka za civilno pravo, prav tako ima diplomo vzporednega študija francoščine z ljubljanske filozofske fakultete. Je članica več domačih in mednarodnih strokovnih institucij, organizatorka ter predavateljica na različnih konferencah in seminarjih. Kot strokovnjakinja je sodelovala v vrsti misij v tujini. Od leta 2009 je predstavnica Slovenije v posveto-valnem organu pri Svetu Evrope.
Marko Bošnjak
Je odvetnik, specialist za kazen-sko pravo in izredni profesor na novogoriški pravni fakulteti. Sode-loval je pri številnih raziskovalnih projektih doma in v tujini. Med njimi je tudi doslej najobsežnejša raziskava o delovanju slovenskega kazenskega pravosodja. Na tej podlagi je nastala bogata biblio-grafija s področja kazenskega in ustavnega prava in v tem okviru prava človekovih pravic. Več let je bil tudi sodelavec ustavnega sodišča.
Klemen Jaklič
Je dvojni doktor pravnih znanosti ter predavatelj prava in etike na harvardski univerzi v ZDA. Na tej univerzi je magistriral iz ustav-nega prava in človekovih pravic, doktoriral pa je na oxfordski univerzi, kasneje še na harvardski. Tu predava o človekovih pravi-cah, evropskem pravu, teorijah pravičnosti, etiki, ustavnem pravu in globalni pravičnosti. V aka-demskem letu 2012/2013 je kot gostujoči profesor predaval tudi na ljubljanski pravni fakulteti.
Nina Peršak
Doktorirala je na ljubljanski pravni fakulteti, kasneje je magistri-rala tudi iz socialne in razvojne psihologije na univerzi v Cambrid-geu. Zdaj je profesorica na pravni fakulteti univerze v Gentu in na Visiting Scholar univerze v Berke-leyju. Znanstveno je sodelovala pri številnih nacionalnih in medna-rodnih raziskavah. Predavala je tudi viktimologijo na fakulteti za varnostne vede. Je članica stro-kovne skupine evropske komisije za kriminalitetno politiko.
