Tolerantni do kamnoloma, a kritični do obrata za čiščenje zemlje

Črna na Koroškem, Mežica – Za ekološko sanacijo posledic 350-letnega izkopavanja in predelovanja svinčeve in cinkove rude v zgornji Mežiški dolini država letos ni namenila milijona evrov, kot je veljalo doslej, pač pa v skladu s sanacijskim programom nekoliko manj, to je 750.000 evrov.

Občini Črna na Koroškem in Mežica bosta v zadnji tretjini sanacije s težkimi kovinami onesnaženega okolja do leta 2022 deležni skupaj še približno 5,4 milijona evrov. V obeh lokalnih skupnostih pričakujejo, da bosta dobili še kakšen evro več, saj jima država dolguje iz časov, ko je morala zaradi gospodarske krize priškrniti tudi za ekološko sanacijo zgornje Mežiške doline. Mežiški župan Dušan Krebel in črnjanska županja Romana Lesjak menita, da so ukrepi, med katerimi prednjačijo preplastitve javnih površin, še posebej tistih, na katerih se gibajo otroci, mokro čiščenje ter zagotavljanje varovalne prehrane otrok v vrtcu in najmlajših v šoli, učinkoviti, a da je denarja za vse, kar bi morali še postoriti, premalo.

»Z denarjem, ki ga bomo dobili za sanacijo letos, bomo vzdrževali varovalni vrt v Žerjavu in tam preplastili nekaj najbolj onesnaženih površin,« napoveduje županja Črne Romana Lesjak. Težava je, ker ne v Črni in ne v Mežici z javnim denarjem ne morejo poseči na zasebne površine. Svinčeni prah pa v preteklosti ni onesnaževal le zemljišč v javni lasti. A v Mežici pa tudi v Črni ne skrivajo, da bi brez pomoči države, ta je doslej za izvedbo ukrepov namenila že več kot osem milijonov evrov, sami težko asfaltirali s svincem in drugimi težkimi kovinami onesnažene makadamske površine. »Čeprav preplastenih cestnih odsekov ne merimo v kilometrih, pač pa v metrih, lahko povem, da nam pred letom 2007, ko smo začeli izvajati sanacijske ukrepe, ni uspelo preplastiti niti enega cestnega odseka,« pove mežiški župan Dušan Krebel in spomni, da jim je v Podkloštru v sosednji Avstriji uspelo enak problem, kot ga ima zgornja Mežiška dolina, rešiti v petih letih, država pa je za sanacijo namenila 35 milijonov evrov. 

Vedno manj svinčenih kapljic

Učinkovitost ukrepov, s katerimi preprečujejo širjenje svinca v okolju, se kaže v vrednostih svinca v krvi triletnih otrok. Letošnjim triletnikom iz Črne in Mežice, vseh bo približno sto, bodo v laboratorijih črnjanske in mežiške zdravstvene postaje kri iz prsta odvzeli konec maja. To sistematično počnejo že od leta 2007. Lani se je povabilu na odvzem krvi odzvalo 92 od 109 povabljenih otrok. »Čeprav je otrok, ki so prišli na odvzem, res veliko, smo z mislimi pri tistimi, ki so ostali doma. Kako je z njimi, ne vemo. Najbolj zadovoljni bi bili, če bi se našemu povabilu odzvali vsi,« pravi Neda Hudopisk z ravenske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Lani so zvišane vrednosti svinca v krvi ugotovili le še pri sedmih otrocih. Dva sta doma v Črni, pet pa v Mežici. Na ravenskem NIJZ z vsako družino, v kateri imajo otroka, ki so mu v krvi izmerili več kot sto mikrogramov svinca na liter krvi, kolikor je mejna vrednost, delajo individualno. »Skupaj iščemo vzroke za povišan vnos svinca v telo in jih poskušamo odpraviti,« povedo in opozarjajo, da je treba biti poleg izpostavljenosti iz okolja pozoren tudi na možnost posredne izpostavljenosti otrok staršev, ki v Tovarni akumulatorskih baterij delajo ali v proizvodnji akumulatorjev ali v topilnici svinca. Skupaj s podjetjem Tab za zaposlene in njihove družine pripravljajo informativno zloženko o preprečevanju prenosa svinčenega prahu iz delovnega okolja v domače. »Ves čas moramo biti aktivni in ljudi motivirati za izvajanje ukrepov, ki jim omogočajo, da lahko kolikor toliko normalno življenje živijo tudi na ekološko degradiranem območju. Ne smemo se ustaviti. Če bi se to zgodilo, se stanje lahko precej poslabša. Nazadovanja ne smemo dovoliti,« meni Hudopiskova, po rodu Mežičanka. 

Kamnolom bi morali zapreti

»Seveda smo v sanacijskem programu naleteli tudi na negativne zadeve. Ena od njih je še vedno delujoč kamnolom v Žerjavu. Čeprav smo že tolikokrat poskušali prepričati odgovorne pa tudi lastnika podjetje Tab, da je promet z onesnaženim gradbenim materialom, ki vsebuje visoke koncentracije svinca in kadmija, v posmeh sanacijskim ukrepom v dolini, nismo dosegli nič,« pravi Matej Ivartnik z ravenske območne enote NIJZ. Sogovornik težko razume, da so ljudje izjemno tolerantni do žerjavskega kamnoloma, v isti sapi pa tako zelo kritični in skeptični do odprtja obrata za čiščenje s težkimi kovinami onesnažene zemlje investitorjev iz Ljubljane. Družbi Envit in Arhel, ki sta obrat z evropskimi sredstvi zgradili v Dobji vasi, na meji med občinama Prevalje in Ravne, bi že lani morali začeti čistiti onesnaženo zemljo z vrtov na območju Mežiške doline, a se je zataknilo pri pridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja. Občina Ravne je med drugimi želela biti stranka v postopku, a se je od zavrnjenih edina pritožila na upravno sodišče. Investitorji zagotavljajo, da metoda čiščenja deluje, a načrtov, da bodo očistili 2300 ton onesnažene zemlje, zaradi zamud pri odprtju obrata ne bodo mogli uresničiti. 

Med tistimi, ki jih Arhel in Envit nista prepričala s svojimi načrti, je tudi upokojeni direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje, Mežičan Jože Pratnekar: »Izračunali smo, da če bi želeli onesnaženo zemljo v zgornji Mežiški dolini z vrtov in njiv zamenjati z neoporečno, bi moralo več let vsak dan sem ter tja voziti zemljo kar petsto kamionov. To seveda ne gre.« Po njegovem je najkrajšo v tej zgodbi potegnilo okoli štirideset mežiških in črnjanskih kmetov, ki se zaradi svinčene dediščine ne morejo usmeriti v ekološko pridelovanje. Mežiški in črnjanski kmeti niso bili vključeni v sanacijski program. Država jim je obljubljala, da bo zanje poskrbelo resorno ministrstvo, a se to ni zgodilo.