Tiskane izdaje
Dotrajane in funkcionalno neprimerne stavbe služb za zaščito in reševanje ter njihova razpršenost na neustreznih lokacijah po Tolminu silijo odgovorne k celoviti rešitvi. Občina bo pripravila projekt, s katerim bi na obrobju skupaj z državnimi službami poskrbela za civilno zaščito, policiste, gasilce, gorske in jamarske reševalce, enoto reševalnih psov, tabornike in morebiti tudi za satelitski urgentni center šempetrske bolnišnice.
K tehtnemu premisleku je občino spodbudila načrtovana gradnja tolminske obvoznice, saj bi se na obrobju mesta na območju nekdanje kasarne dostop na glavno prometno žilo občutno skrajšal. Za nameček v delu tamkajšnjih stavb že deluje civilna zaščita, čeprav v ne najboljših pogojih, druge stavbe pa so v lasti ministrstva za obrambo in lokalne skupnosti.
»Zdaj so vse službe raztresene in v poletni turistični sezoni zaradi intervencij večkrat vržejo celo mesto v zrak. Če bi jih dejansko združili na obrobju, bi dosegli dvojni učinek, ker bi bili odzivni časi do ponesrečencev hitrejši, prebivalcev pa ne bi toliko vznemirjali,« je pojasnil predsednik Gasilske zveze Tolmin Aleš Poljak. Reševalne službe imajo v Zgornjem Posočju precej dela.
Gorski reševalci so s skoraj stotimi intervencijami najbolj obremenjena postaja v državi. Ko je občina gasilski dom postavila leta 1967, so zabeležili 16 intervencij. Lani so jih 169. Vendar ne gre zgolj za gasilce, opozarja Miha Vencelj iz strokovne službe omenjene gasilske zveze: »Ideja je, da se sestavi kampus štirih objektov, kjer bi si lahko delili nekaj skupnih prostorov, predavalnice in poligone za vadbo, za vse drugo bi bile službe povsem samostojne. Zdaj se vsako leto nekaj rešuje, vendar smo prišli do točke, ko se bo treba na potrebe in zahteve drugače odzvati.«
Vencelj še opozarja, da v občini sploh ni urejenega prostora, kamor bi lahko postavili večja šotorišča v primeru večjih naravnih nesreč. Nogometno igrišče tik ob predvidenem centru za zaščito in reševanje bi bilo za to pravi prostor, pravi. Občina je letos namenila 20.000 evrov za pripravo projektne naloge, nato pa se bo šele razpravljalo o vložku v približno 9000 kvadratnih metrov velik center. Poljak pričakuje tudi evropski denar, saj zveza sodeluje s podobnimi centri v Beljaku in Vidmu.
Projekt podpirajo vse omenjene službe in tudi uprava za zaščito in reševanje naj bi ga obravnavala prednostno, ko bo pripravljen. Gradili bi ga lahko tudi po korakih. »Reševalne službe morajo imeti primerno opremo, prostore in tudi izobraževanje. Center je zastavljen zelo široko in lahko postane tudi regijski učni center,« dodaja. Po optimističnem scenariju bi načrt lahko uresničili v petih letih. »Realno pa bo verjetno treba počakati še kakšno leto dlje,« je sklenil Vencelj.
