Tiskane izdaje
Projekt Sorško polje - približajmo se naravi postaja med občani Kranja, Medvod in Škofje Loke pravo gibanje. Odmevnemu učnem vrtu v Prašah letos poskušajo slediti na Jeprci ob varstveno-delovnem centru, ki je v lasti skupnosti Barka.
Delo prostovoljcev se je pričelo konec leta 2011 s predavanji na različnih lokacijah, na katerih so želeli predvsem kmete spodbuditi k ekološki pridelavi hrane. Povezani v društvo Sorško polje so začeli obveščati občane vseh treh občin o pomenu okolju in človeku prijaznega načina kmetovanja na Sorškem polju, navezali so stike s šolami in vrtci za vzpostavitev ekoloških vrtov in sadovnjakov.
Povabilo domačinom velja: vsi so dobrodošli
Med najbolj odmevnimi akcijami je bila vzpostavitev eksperimentalnega vrta v Prašah, kamor lahko pride vsakdo po praktično znanje o permakulturnem, ekološkem in biodinamičnem načinu vrtnarjenja. Vsako sredo pozno popoldne delo na njem vodi Marija Novak, sadovi njenega prizadevanja pa so že vidni tudi na Jeprci.
Spomladi še zanemarjen vrt skupnosti Barka na Jeprci so skupaj s prostovoljci uredili, pobrali kamenje, odstranili osat, zaradi muhastega vremena pa ni bilo mogoče delati skladno s koledarjem po Marii Thun.
»Najprej smo mislili, da bomo članom Barke in njihovim svojcem le v pomoč, zdaj pa je obratno. Za delo poprimemo mi, saj, kot pravijo, imajo svoj program zelo natrpan. Povabilo domačinom velja: vsi so dobrodošli, da pridejo, kaj vprašajo, poklepetajo in tudi kaj sami vzgojijo. Dobimo se vsak drugi ponedeljek po 16.30, naslednjič bo to 29. julija,« je pojasnila Marija Novak.
Na Jeprci zdaj poganjajo krompir, fižol, buče, paradižnik, čebula, zelje ter kamilice, boraga in repik oziroma nebeški čaj. Matjaž je vrt škropil s kremenovim preparatom, zaščitil pa ga je tudi proti lačnim voluharjem in srnam, Marija pa je pripravila gnoj proti sevanjem. »Čeprav danes ni »list«, moramo odstraniti plevel, sicer bo zelenjavo čez 14 dni popolnoma prerasel,« je razložila Marija med okopavanjem fižola.
V Prašah so na zemlji gospodarji polži, v zraku pa vrabci
»Fižolu tomačevskemu prepeličarju gre na Jeprci mnogo bolje kot fižolu v Prašah. V Prašah so letos na zemlji gospodarji polži, v zraku pa so glavni vrabci!« je vzdihnila Marija. Milena pa se je ob Marijinem pritoževanju, kako fižol zaradi mraza ni kalil tako, kot bi moral, le nasmehnila in se pohvalila s svojim izumom pri gojenju paradižnika.
»Zaradi hladnega vremena sem rastline, ki sem jih poprej tudi pognojila, obdala s striženo surovo volno. Saj je logično, da v mrazu ne morejo napredovati, kajti tudi ljudje se zvečer oblečemo v puloverje, da smo na toplem. Odkup ovčje volne še marsikje ni urejen, ekoloških gradenj pa še tudi ni toliko, da bi vso porabili.
Morda smo prav vrtičkarji, ki volno lahko uporabimo tudi kot zastirko, prava niša. Potem nam namreč podobno kot pri rastlinski zastirki ni treba toliko okopavati rastlin, vonj po volni odganja škodljivce, medtem pa zemlja ostane rahla. Paradižnik je tako lep, da mi ga zavidajo,« je razkrila Milena.
