Tiskane izdaje
Da se kamniti zid lahko zruši in zgrmi po pobočju do hiš v vznožju, je koprsko škofijo že pozimi z odločbo opozoril gradbeni inšpektor. Koprska škofija, ki je lastnica zemljišča, bi morala zid obnoviti, ga porušiti ali pa okolico začasno zavarovati za primer, če bi se zrušil sam.
Zid dobiva vse izrazitejši »trebuh«. Veliki kamni, iz katerih so ga zgradili pred 80 leti, lahko ogrozijo mimoidoče domačine, otroke, ki se tam igrajo, turiste, ki si na vrh tomajskega griča, pridejo ogledat širšo okolico. Treba bi bilo obnoviti tudi razpokana stebra na vrhu stopnišča, ki ju je leta 1932 izdelal domačin Peter Rožec, zaradi sloga, v katerem je izklesal stebra, imenovan tudi tomajski Gaudy.
Božo Rustja iz službe za stik z javnostjo koprske škofije je za Delo pojasnil, da škofija denarja za sanacijo nima. »Vemo, da je stanje težko in da obstoječe stanje predstavlja nevarnost. Zavedamo se, da je treba stvar urediti, stanja pa ni mogoče rešiti v kratkem času, saj so potrebna vsa dovoljenja zavoda za kulturno dediščino v Novi Gorici. Potreben je dogovor o sodelovanju tudi z lokalno skupnostjo, ker so zid in stebra del lepe vedute Tomaja in zato širšega kulturnega pomena,« je pojasnil Rustja in napovedal, da se bodo predstavniki škofije odzvali vabilu na sestanek, na katerem bodo javnost soočili s stanjem.
Cerkev s sodelovanjem domačinov pri iskanju rešitve za tomajski zid in pilastra očitno ne bo imela težav, saj so Tomajci zelo zainteresirani za obnovo tega dela svoje kamnite dediščine. Krajevna skupnost za 15. maja sklicuje posvet z naslovom Ohranjanje tomajske kulturne in zgodovinske dediščine, problematika tomajske cerkve in njene okolice. Pričakujejo, da se ga bodo udeležili tudi predstavniki stroke, občine Sežana in ministrstva za kulturo. Območje tomajske cerkve sv. Petra in Pavla je registrirano kot nepremična, naselbinska dediščina, cerkev s stopniščem, zidom in stebroma pa ležijo tudi v območju arheološkega najdišča Tabor, ki je razglašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena. Posvet pa je zamišljen tudi tako, da bi ponudil mogoči način reševanja podobnih primerov na Krasu in drugje.
»Tomajski grič s cerkvijo in poslopjem nekdanje dekliške šole je osebna izkaznica Tomaja. Domačini, če se nam poderejo ta zid in stebra na griču, se nimamo več kam vračati. saj je tomajski grič naša identiteta,« pravi eden od pobudnikov sestanka Drago Černe.
