Tiskane izdaje
Ljubljana — Potem ko je Mario Belovič predčasno odstopil s položaja predsednika Sindikata novinarjev Slovenije, je skupščina SNS je na današnji seji za novega vodjo soglasno izvolila novinarja RTV Slovenija Tomaža Karata, ki bo to funkcijo opravljal do konca mandata, to je do novembra 2019.
»Zavzemanje za izboljšanje položaja novinarjev in spoštovanje zakonodaje ter kolektivnih pogodb, ki urejajo njihov status ne glede na obliko zaposlitve, bo tudi v prihodnje vodilo reprezentativnega sindikata za novinarski poklic v državi,« je ob izvolitvi poudaril novoizvoljeni predsednik. Kot je dejal, bi si za uresničitev tega cilja prizadeval za krepitev članstva in ohranitev skupnih minimalnih kolektivnih standardov za vse novinarje v državi. »Ne nazadnje smo novinarji glasniki javnega interesa na področju medijev in za svoje delo odgovorni tudi javnosti,« je povedal.
O stanju v poklicu
Delegati so na skupščini obravnavali tudi položaj poklica v medijskih družbah, kjer se izkazuje povečanje potreb po novinarskem delu. Kljub nenehnemu opozarjanju na krizo novinarstva in medijskih družb zaradi ekonomskih in tehnoloških sprememb zadnji podatki statističnega urada kažejo, da je skupno število registriranih v novinarskem poklicu lani prvič poraslo in preseglo število iz leta 2008.
Po stanju konec lanskega leta je skupaj opravljalo delo v poklicu 2295 novinarjev, od tega je bilo redno zaposlenih 1605 ali dobre štiri odstotke več kot v letu 2015. Prvič se je zgodilo tudi, da je upadlo število samozaposlenih novinarjev, in sicer na 690. Še vedno pa negotovemu materialnemu in socialnemu položaju najbolj izpostavljena poklicna skupina pomeni 30 odstotkov novinarske delovne sile ali 10 odstotnih točk več kot v letu 2008. Navedeno gre pripisati ureditvi statusa do lani prekarno zaposlenih novinarjev na RTV Slovenija in na Primorskih novicah. In če se je število novinarskih zaposlitev v državi povečalo, so na Delu v letu in pol, kot poudarjajo pri sindikatu, odpustili več kot 40 redno zaposlenih novinarjev.
Ob tem v sindikatu izražajo tudi zaskrbljenost nad dejstvom, da »na nacionalni ravni nimamo kompetentnega in organiziranega delodajalskega zastopnika, s katerim bi lahko uredili prihodnje kolektivne standarde družbeno pomembne profesije, njene minimalne materialne in socialne okvire«.
