Tiskane izdaje
»Navedba o maščevanju, ki je prejšnji teden zakrožila v javnosti, je neresna. Tožbe smo napovedali že avgusta, ko so banke začele nezakonite zasege delnic. Pripravljali smo jih več tednov in vložitev tožb je zgolj naključno časovno sovpadala s hišno preiskavo pri gospodu Šrotu. Razlog za vložitev tožb je preprost: banke so svojemu komitentu Infond Holdingu povzročile ogromno materialno škodo in to škodo mu bodo morale povrniti,« nam je povedal odvetnik Rok Čeferin, ko smo preverjali, kaj konkretno piše v tožbah.
Kot smo na kratko že poročali, je Infond Holding prejšnji teden vložil sedem tožb, in sicer na gospodarskem oddelku ljubljanskega, kranjskega, celjskega, mariborskega in koprskega okrožnega sodišča. Od bank upnic, ki so zasegle njegove zastavljene delnice Mercatorja in Pivovarne Laško, zahteva vračilo delnic oziroma plačilo odškodnine. Infond Holding zatrjuje, da so mu s prodajo zastavljenih delnic na nestrokoven in neskrben način ter pod njihovo realno oziroma tržno ceno povzročile premoženjsko škodo, zato od njih zahteva okrog 185 milijonov evrov odškodnine.
Infond Holding najvišjo odškodnino zahteva od Nove Ljubljanske banke: 79.184.413 evrov (skupaj z banko toži tudi njeno hčerinsko družbo Fin-do). Od Gorenjske banke terja nekoliko več kot 31,1 milijona, od Probanke dobrih 18,4 milijona evrov, od Abanke Vipa in Banke Celje od vsake več kot 17 milijonov, od Banke Koper hoče izterjati nekaj več kot 14,4 milijona, od Nove KBM pa dobrih šest milijonov evrov. Posli, s katerimi so banke pod ceno prodale delnice same sebi oziroma NLB svoji hčerinski družbi Fin-do, so po prepričanju Infond Holdinga nični.
Več v sredini tiskani izdaji Dela
