Ljubljana - Vrhovno državno tožilstvo je na zahtevo varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka preverilo ukrepanje policije v primeru romske družine Strojan in ugotovilo, da ni nobenih razlogov za sum, da bi policija nezakonito izvajala prikrite preiskovalne ukrepe ali kako drugače kršila človekove pravice. Svoje ugotovitve so že posredovali tudi varuhu, so sporočili iz urada generalne državne tožilke.
Na vrhovnem državnem tožilstvu pojasnjujejo, da je na podlagi 3. člena zakona o policiji naloga slednje med drugim tudi varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi; preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj in prekrškov; vzdrževanje javnega reda; nadzor in urejanje prometa in varovanje določenih oseb, organov, objektov in okolišev. Način izvajanja policijskih pooblastil in oblike dela v zvezi s temi v zakonu določenimi pooblastili pa so opisani v pravilniku o policijskih pooblastilih in pravilih policije.
Policija je bila dolžna uporabiti svoja pooblastila
Po navedbah tožilstva je bila zaradi resnih trenj med prebivalstvom in družino Strojan, javnih shodov, groženj, resnejših večkratnih kršitev javnega reda in miru ter tudi organizacije vaških straž policija dolžna uporabiti svoja pooblastila. Zaradi varovanja življenja, premoženja in javnega reda pa so bili policisti dolžni opazovati določena območja. Tako so svoje naloge opravljali - ne samo na območju Postojne, ampak tudi na območju Dečje vasi, Krke, Zagradca, Ambrusa in Ivančne Gorice ter tudi na sedanji lokaciji, na kateri trenutno biva družina Strojan.
Na podlagi zakona o policiji imajo policisti v primeru, ko je mogoče pričakovati, da bo na določenem območju prišlo do ogrožanja varnosti in življenja ljudi ali ogrožanja premoženja večje vrednosti, pravico in dolžnost izprazniti to območje, prepovedati dostop, ga pregledati in omejiti gibanje v njegovi neposredni bližini, navajajo na vrhovnem državnem tožilstvu in dodajajo, da je šlo tu v nasprotju s prikritim ukrepom tajnega opazovanja za splošno opazovanje območja, ki ne posega v zasebnost posameznikov in ne gre za prikriti preiskovalni ukrep.
Tožilstvo ob koncu opozarja še na "nevarno prakso nespoštovanja institucij pravne države in nepriznavanja pristojnosti tem institucijam, ki jim jih daje ustava in zakon". Kot so zapisali, je policija dolžna ukrepati, ko je ogrožen javni red in mir, ko so ogrožena življenja, varnost in premoženje. To je njena naloga, ki je določena v zakonu. "Preprečevanje izvajanja teh nalog in lahkotno obtoževanje brez konkretnih podatkov, ki želi imeti za posledico slabo funkcioniranje policistov v kritičnih situacijah, je najmanj toliko nevarno, kot je nevarno nereagiranje na morebitne zlorabe pooblastil," je med drugim še zapisano v sporočilu za javnost.
Nadzorovanje brez ustreznega izdanega naloga
V medijih razkrito poročilo po mnenju Darka Štrajna dokazuje, da so policisti Strojanove in njihove obiskovalce med njihovim bivanjem v Postojni in drugod natančno opazovali 24 ur po nareku nadrejenih, toda brez ustreznega izdanega naloga. "Ocenjujemo, da tajno delovanje policije in nezakonito spremljanje gibanja ljudi (ter hkrati preprečevanje njihovega gibanja) predstavlja eklatantno množično kršitev pooblastil policije in človekovih pravic sploh, kakršno v samostojni Sloveniji ne pomnimo," je v sporočilu za javnost zapisal Štrajn. Ker gre za medijsko dnevno navzoč primer, so se akterji morali še toliko bolj zavedati svojega početja, zato je bila kršitev verjetno skrbno premišljena in je zatorej toliko hujša.
Sprenevedanje ministra Dragutina Mateja, češ da "ni bil seznanjen z uporabo prikritih ukrepov", dokazuje, kako veliko mu je do tega, da bi reševal svojo kožo in kako malo do tega, da bi zadevo raziskal. Izgon romske družine se je namreč zgodil po njegovem nareku in javni zaobljubi Ambrušanom, zaradi tega in nadaljnjih napačnih korakov pa bi moral že zdavnaj odgovarjati za svoja protizakonita dejanja, menijo v LA.
MNZ zavrača navedbe Liberalne akademije
Ministrstvo za notranje zadeve v celoti zavrača navedbe Liberalne akademije, ki je danes izrazila ogorčenost nad uporabo posebnih sredstev in ukrepov v primeru nadzora romske družine Strojan. Navedbe ocenjuje kot nepotrebno zaostrovanje razmer, povezanih z varovanjem Strojanovih, so sporočili z ministrstva.
Na ministrstvu poudarjajo, da je minister Mate odšel v Ambrus zaradi varnostne situacije, ki je bila tedaj težka. Dobil je sporočilo o posebnih varnostnih razmerah, da je aktivirana posebna policijska enota, ki vzdržuje javni red in mir. Prav tako je bil seznanjen z željo družine Strojan, naj jim država pomaga, da se na nek način preselijo. Minister je želel doseči, da ne bi prišlo do večjih konfliktov, do resnega fizičnega napada, poskusov nasilništva ali česa hujšega
Ministrstvo za notranje zadeve pa je že v sredinem sporočilu za javnost zatrdilo, da resorni minister Mate ni posegal v delo policije, saj nima pristojnosti za odločanje o operativnem delu policije. Prav tako minister ni bil seznanjen, da bi bili v primeru romske družine Strojan med njenim bivanjem v Postojni uporabljeni prikriti preiskovalni ukrepi.
Romšek zanika Hanžka
Kot je znano, je generalni direktor policije Jože Romšek na četrtkovi novinarski konferenci zavrnil trditve varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka, da je policija v primeru družine Strojan uporabljala prikrite policijske ukrepe. "Policija je opravljala klasična policijska opravila, kot so opazovanje, omejitev gibanja in prepoved dostopa. Ni pa šlo za tajno opazovanje oz. sledenje," je zatrdil Romšek ter dodal, da so ta klasična policijska opravila opravljali tako uniformirani policisti kot policisti "v civilu".