Tožilstvo vztraja proti Ribičiču

Ljubljana - Vrhovni državni tožilec Andrej Polak se bo pritožil na odločitev zunajobravnavnega senata ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je zavrnil zahtevo tožilstva za preiskavo v zadevi Mitja Ribičič. Pritožil se bo na ugotovitev senata, da je tožilec poznal šibkost dokazov in da ni podan utemeljeni sum za preiskavo. Rok za pritožbo se izteče v ponedeljek, je še povedal Polak. Na okrožnem sodišču pa so povedali, da odločitve senata ne bodo komentirali, dokler ne dobijo povratnic obeh strank v postopku.

Na tožilstvu so sklep o zavrnitvi zahteve za uvedbo kazenske preiskave zoper Mitjo Ribičiča zaradi kaznivega dejanja hudodelstva zoper civilno prebivalstvo po prvem odstavku 374. člena kazenskega zakonika prejeli v četrtek, ko je senat svojo odločitev poslal strankam v postopku in o njej seznanil javnost.

Zunajobravnavni senat ljubljanskega okrožnega sodišča je zavrnil zahtevo tožilstva za preiskavo, ker je ugotovil, da iz samih vprašanj, na katera naj bi po predlogu tožilstva odgovorili zgodovinarji, kot na primer, ali zapis Ribičičevega imena nujno pomeni, da je pri odločanju o usmrtitvi aretiranih sodeloval tudi obdolženec in kakšna je bila njegova vloga pri tej odločitvi pri vsaki posamezni konkretni osebi, izhaja, da posredno sam vrhovni državni tožilec priznava, da v tej kazenski zadevi nima zadosti dokazov za utemeljenost suma.

Da se bo tožilstvo najverjetneje odločilo za pritožbo na Višje sodišče v Ljubljani je pred tem napovedal že zagovornik Ribičiča Peter Čeferin. Višje sodišče pa mora, kakor si Ribičičev odvetnik razlaga določila devetega odstavka 169. člena in prvega odstavka 87. člena zakona o kazenskem postopku, o pritožbi odločiti tudi v 48 urah.

Čeferin: Tožilec nima dokazov za genocid

Odvetnik Peter Čeferin je v odgovoru na odločitev zunajobravnavnega senata ljubljanskega okrožnega sodišča, da zavrne zahtevo tožilstva za preiskavo, pojasnil, da glede na sklep senata "posredno sam vrhovni državni tožilec priznava, da v tej kazenski zadevi nima zadosti dokazov za utemeljenost suma, da bi prav Ribičič izvršil očitana mu kazniva dejanja". Sodni senat je po Čeferinovem mnenju zahtevo zavrnil, ker ni podan utemeljen sum, da je obdolženec izvršil očitano mu kaznivo dejanje.

Za razliko od preiskovalne sodnice, ki se ni strinjala z zahtevo tožilstva, ker je menila, da ni formalno pravne osnove za uvedbo preiskave očitanega kaznivega dejanja, je senat menil drugače, pojasnjuje Čeferin. Senat predvsem ugotavlja, da iz samih vprašanj, na katera naj bi po predlogu tožilstva odgovorili zgodovinarji, kot na primer, ali zapis Ribičičevega imena nujno pomeni, da je pri odločanju o usmrtitvi aretiranih sodeloval tudi obdolženec in kakšna je bila njegova vloga pri tej odločitvi pri vsaki posamezni konkretni osebi, izhaja, da posredno sam vrhovni državni tožilec priznava, da v tej kazenski zadevi nima zadosti dokazov za utemeljenost suma.

Čeferin še dodaja, da sklep senata obsega 30 strani. "Gre za strokovno zelo kakovosten izdelek, glede katerega je jasno, da ni mogel biti izdelan in napisan v 48 urah, kot to določa zakon o kazenskem postopku."

Kot je znano, je senat na seji 27. junija odločil o zadevi Ribičič, v četrtek pa so odločitev poslali strankam v postopku. Kriminalisti so namreč maja lani ovadili Ribičiča zaradi suma storitve kaznivega dejanja genocida. Vrhovno državno tožilstvo je 21. aprila letos na Okrožno sodišče v Ljubljani zoper njega vložilo zahtevo za preiskavo zaradi kaznivega dejanja hudodelstva zoper civilno prebivalstvo po prvem odstavku 374. člena kazenskega zakonika.

Obtožni akt naj bi vseboval imena in priimke preko 200 ljudi, o katerih se utemeljeno sumi, da naj bi bil njihove smrti spomladi 1945 sokriv poveljniško odgovoren danes 87-letni Ribičič, pred 60 leti drugi človek organizacije OZNA v Sloveniji. Ribičič je 5. junija nastopil pred preiskovalno sodnico, ki pa je kasneje zavrnila zahtevo državnega tožilca, naj uvede preiskavo zoper omenjenega, zato je o tem odločal zunajobravnavni senat tega sodišča.