Tiskane izdaje
Ljubljana − V Sloveniji je danes dan slovenske hrane, zato so se po šolah, vrtcih in številnih drugih institucijah dopoldne zbrali ob tradicionalnem slovenskem zajtrku. Tega sestavljajo slovenski kruh, mleko, maslo, med in jabolka.
Od leta 2012 velja tretji petek v novembru za dan slovenske hrane, namenjen ozaveščanju ljudi o pomenu zdravih prehranjevalnih navad in podpiranju domače pridelave hrane. Akcijo vsako leto izvedejo Čebelarska zveza Slovenije, ki je bila tudi pobudnica slovenskega zajtrka v vrtcih in šolah, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zavod RS za šolstvo, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, Zadružna zveza Slovenije, pridružijo pa se ji tudi številna slovenska podjetja.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je v četrtek opozoril, da ni pomembno le to, koliko otrok zajtrkuje, ampak gre tudi za zavedanje, da lokalna proizvodnja hrane omogoča delovna mesta. »A ne gre le za delovna mesta, gre tudi za višjo kakovost, ki je povezana s kratko transportno potjo,« je dejal.
Podatki izpred nekaj mesecev kažejo, da so javni zavodi, kot so šole in vrtci, že dosegli 38 odstotkov nabave iz lokalnega okolja, kar je precej več kot pred nekaj leti. Naš cilj, najmanj 75 odstotkov, še ni dosežen, smo pa na dobri poti.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič pravi, da je organizirana šolska prehrana eden od pomembnih standardov kakovosti šolskega prostora, v katerem je več kot 630.000 otrok, za katere je pomembno tudi ozaveščanje o zdravih prehranjevalnih navadah in kakovosti hrane. Šole bi radi spodbudili, da bi večkrat uporabile lokalno pridelane sestavine, moramo pa sistemsko poskrbeti, da imajo ustrezen sistem naročanja hrane in veliko skrb za vse standarde kakovosti in zdravja, ki jih mora zagotavljati hrana, je povedala. Zato so na ministrstvu organizirali medresorsko skupino, ki bo prevetrila merila za naročanje in upoštevala kakovostne standarde tudi v krepitvi sodelovanja z lokalnim okoljem ter pridelavo, je pojasnila. Sicer pa bi po njenem morali ozaveščanje o pomenu zdrave hrane, zdravega zajtrka širiti tudi v srednje šole in na fakultete.Prehranjevalne navade Slovencev se sicer izboljšujejo, saj več kot polovica odraslih zajtrkuje, medtem ko je pri mlajši generaciji ta delež še vedno manjši od 50 odstotkov.
Lani je tradicionalni slovenski zajtrk pripravilo 667 vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki jim je kmetijsko ministrstvo povrnilo stroške, veliko pa je bilo tudi tistih, ki so projekt v celoti izpeljali s pomočjo donacij. Tradicionalni zajtrk je tako pojedlo 257.000 otrok v vrtcih in osnovnih šolah. Ministrstvo je projekt lani financiralo s 111.538 evri. Približno enak znesek pričakujejo tudi letos.
