Trboveljska zelenjava za malčke ni le vir zdravja, ampak tudi težkih kovin

Kadmija ni le v dveh od tridesetih vrtov, ki so jih vzorčili; na dveh vrtovih kritična cink in arzen.

Objavljeno
30. oktober 2013 21.04
Polona Malovrh, Trbovlje
Polona Malovrh, Trbovlje
Raziskava o vsebnosti težkih kovin v trboveljskih tleh je pokazala, da samo sedem odstotkov vzorcev tal ni obremenjenih s kadmijem. To pomeni, da so ga našli v kar 28 od tridesetih vrtov. Dobra tretjina vzorcev dosega mejno, kar 60 odstotkov pa opozorilno vrednost za kadmij, na občini Trbovlje pa niti v desetih dneh niso uspeli odgovoriti na vprašanje, kje so ti najbolj sporni predeli.

Odgovore bo zanimivo slišati zaradi predpostavke, da se najbolj onesnažena tla nahajajo najbližje industrijskim virom oziroma največjim onesnaževalcem - cementarni in termoenergetskemu bloku v južnem predelu občine.Domnevno so zaradi vplivov prometa težke kovine v veliki meri prisotne tudi v tleh v urbanih predelih, najmanj pa naj bi bila onesnažena tla na obrobju občine.

Polovico ali petnajst vzorcev tal so zajeli v urbanem predelu Trbovelj, 27 odstotkov ali osem vzorcev v industrijskem okolju oziroma v radiju enega kilometra od potencialnih onesnaževalcev ter 23 odstotkov ali sedem vzorcev na podeželju.

Poleg tal so vzorčili tudi solato in korenje

Kadmij dosega mejno vrednost (0,20 miligrama na kilogram listnate oziroma gomoljne zelenjave) na desetih trboveljskih vrtovih, arzen na dveh, cink, baker, kobalt in nikelj pa v enem vzorcu tal. Opozorilno vrednost kadmija so izmerili kar na osemnajstih vrtovih, v dveh vzorcih tal pa so namerili kritično vrednost cinka in arzena.

Poleg tal so strokovnjaki Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana sicer vzorčili tudi solato in korenje, ki veljata za rastlini z visokim sprejemom težkih kovin iz tal. Vzeli so trideset vzorcev solate, korenja pa en vzorec manj. V treh vzorcih korenja je kadmij presegal mejne vrednosti, vzorci solate pa se ujemajo z veljavno uredbo. Vrednosti težkih kovin v korenju v mestnih in industrijskih predelih ne odstopajo od podeželja, le v solati je na industrijskih območjih več cinka kot na podeželju.

Avtorji raziskave zagotavljajo, da uživanje doma pridelane zelenjave pri odraslih Trboveljčanih, celo pri ekstremnih jedcih, ne presega sprejemljivih dnevnih vnosov težkih kovin in da tveganja za zdravje ni. Nekoliko tanjša je meja pri malčkih od dveh do treh let. Tedenski vnos svinca je na meji sprejemljivega, vnosa kadmija in živega srebra pa presegata sprejemljivost za 20 odstotkov.

Redno uživanje zelenjave z največjo vsebnostjo kadmija bi lahko pri malčkih za 4,5 krat preseglo sprejemljivi tedenski vnos, pri svincu in živem srebru pa za 2,5 krat.

Raziskavo nameravajo v Trbovljah povzeti in v bližnji prihodnosti predstaviti tudi širši javnosti.