Tiskane izdaje
Zasavje je v finančni perspektivi 2007−2014 pridobilo skoraj 54 milijonov evrov evropskega denarja; največ, 19,5 milijona, Zagorje. Zagorski in hrastniški občini je samo z zadnjega, osmega razpisa Evropskega sklada za regionalni razvoj uspelo pridobiti 3,2 milijona evrov; od tega Zagorjanom 2,8 milijona in Hrastničanom 380.000 evrov. Trboveljčanom je denarja za sofinanciranje projektov zmanjkalo.
Zagorski župan Matjaž Švagan meni, da jim je tudi sicer, ne le z osmim razpisom, uspelo dobro zaokrožiti črpanje evropskega denarja. Med letoma 2007 in 2014 so na razpise kandidirali s projekti v skupni vrednosti 29,7 milijona evrov. Razliko v višini dobrih deset milijonov je občina zagotavljala z lastnimi viri. »Črpanje evropskih sredstev občino Zagorje uvršča v slovenski vrh, saj smo v tem času pridobili 1200 evrov na prebivalca,« pravi Švagan. Še s 167 evri več ali 1367 evri na prebivalca iz naslova evropskih sredstev se lahko pohvalijo v Hrastniku. Najmanj uspešni, z 891 evri »glavarine«, so bili v Trbovljah, kjer sta črpanje evropskega denarja in iskanje krivca za slab »izplen« postali tudi predmet predvolilnih bitk.
Podžupanja in samostojna županska kandidatka Jasna Gabrič je pred časom, ko so iz Zagorja in Hrastnika prišle prve novice o uspešnem črpanju evropskih milijonov, za Delo povedala: »Kot podžupanja nisem bila odgovorna za črpanje evropskih sredstev. Ko sem prevzela vlogo podžupanje, sva se z županom na sestanku pogovarjala o delovanju na področjih: mladina, odnosi z javnostjo, družbene dejavnosti (zavodi in društva), turizem in invalidi.«
Toda pooblastilo s podpisom trboveljskega župana Vilija Trevna, ki smo ga pridobili v uredništvo, o njenih zadolžitvah govori drugače. Pooblastilo ima datum 23. januar 2011, v njem pa izrecno piše, da Gabričeva »vodi postopke in projekte za pridobivanje sredstev s področja evropskih zadev ter sodeluje pri državnih in evropskih razpisih«. Na osmi razpis se Trboveljčani po besedah Vilija Trevna niso prijavili, ker je treba za prednostne operacije v letošnjem proračunu nameniti precejšen del lastnih sredstev.
Denar EU za lišpanje mest
Gospodarsko ministrstvo je Zagorjanom na zadnjem razpisu za 3,6 milijona evrov vredno revitalizacijo mestnega jedra odobrilo 2,8 milijona evrov. S tem bodo sklenili obnovo mestnega središča, potem ko so z evropskimi sredstvi že obnovili Cankarjev trg in Kidričevo cesto. Projekt vključuje celovito prenovo ploščadi pred muzejem, prenovo enega najstarejših objektov, Weinbergerjevo hišo, in okolico Delavskega doma, energetsko sanacijo zdravstvenega doma, odpravo arhitektonskih ovir in brezžično internetno povezavo v središču mesta.
Drugi zagorski projekt je 615.000 evrov vredna obnova rudarskega muzeja Loke v Kisovcu, v katerem bo svoj kotiček dobil tudi najbolj znani Kisovčan Janez Drnovšek. Za projekt so prejeli dve tretjini evropskih sredstev. S 380.000 evri evropske pomoči bodo mestno jedro, Novi Log, urejali tudi v Hrastniku, kjer bodo urejali območje do pešpoti proti Novemu domu. Na platoju nad bazenom in športno dvorano bodo zgradili šestnajst dodatnih parkirišč in uredili del ulice v dolžini tristo metrov, s čimer bodo poskrbeli za večjo prometno varnost zlasti otrok.
V projekt so umestili tudi fitnes na prostem, ki ga bodo postavili na zelenici poleg tribun na nogometnem igrišču. Na celotnem območju bodo uredili komunalno infrastrukturo. »Osmi razpis je temeljil na ostankih sredstev vseh slovenskih regij. Z njim je občina krepko presegla prvotno predvideno višino evropskih sredstev za vlaganja v razvojne projekte v tem programskem obdobju,« pravi Janez Kraner, direktor hrastniške občinske uprave.
