Dobrovo - Kot vse kaže, bodo Goriška brda vendarle dobila termalni kompleks, katerega vrednost je ocenjena med 40 in 50 milijoni evrov. Briški občinski svet je namreč sprejel posebno družbeno pogodbo - kar nekaj časa so jo usklajevali z avstrijski partnerji iz družbe PORR - in z njo ustanovil družbo, ki bo v Brdih gradila hotelsko-zdraviliški kompleks. Občina bo za naložbo zagotovila 15-odstotni delež njene vrednosti, medtem ko naj bi Avstrijci poskrbeli za 85-odstotni delež. Termalni kompleks nameravajo nato oddati oziroma prodati drugi družbi, ki ima na področju razvijanja hotelsko-zdraviliškega turizma izkušnje, zanimanje možnih partnerjev je menda precejšnje. Z vrtanjem poskusne vrtine, ki naj bi dokončno razkrila, ali Brda skrivajo termalno vodo, se Bricem v tem trenutku očitno ne mudi.
O gradnji termalnega kompleksa na vzpetini med Fojano in Medano ter izkopu vrtine v dolini potoka Oblanča se v Brdih govori že nekaj let. »Naša občina v naložbo ni vložila neposrednega kapitala, njen vložek je ocenjen na 15 odstotkov,« o ustanovitvi skupne družbe za gradnjo termalnega centra pravi briški župan Franc Mužič. Po njegovih besedah bo novoustanovljena družba dobila vrednost šele, ko jo bodo oddali oziroma prodali drugi družbi, ki bo v Brdih v prihodnje razvijala hotelsko-zdraviliški turizem. »Avstrijska družba PORR ima v tem trenutku že dva, tri potencialne partnerje, ki bi jih lahko vpeljali v projekt term in ki imajo na tem področju veliko izkušenj. Pogodbo, ki smo jo podpisali, bomo začeli izvajati takoj po dopustih,« napoveduje Mužič.
Briška občina je avstrijskim družbenikom zagotovila, da bo najprej poskrbela za spremembe prostorskih aktov. Po spremembi namembnosti zemljišč jih bodo lahko tudi dokončno odkupili. »Zavedamo se, da moramo imeti do aprila oziroma maja prihodnje leto v rokah že gradbeno dovoljenje, če se hočemo prijaviti na državni razpis za denar za razvoj turizma,« poudarja briški župan. Zato se po njegovih besedah lahko zgodi, da bo območje term izvzeto iz paketa prostorskih aktov, ki jih nameravajo spremeniti, in da bo obravnavano prednostno, saj si po njegovih besedah ne smejo dovoliti, da bi zamudili razpis.
Da bi lahko prišli do državnega denarja za gradnjo turistične infrastrukture, predvsem za gradnjo hotelov in centra dobrega počutja, so med obiskom Goriških brd na začetku aprila potrdili predstavniki države. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Tomaž Jeršič in generalni direktor direktorata za turizem Marjan Hribar sta namreč poudarila, da so projekti term v Brdih odlični in da lahko uspešno kandidirajo na njihovih razpisih za nepovratna sredstva. A šele ko bo projekt čezmejnega partnerstva prijavila pravna oseba. Hkrati sta sogovornike opozorila, da se črpanje strukturnih sredstev iz turizma počasi izteka, zato so Brici očitno pohiteli.
Termalni kompleks naj bi po zdajšnjih ocenah tako začeli graditi že prihodnje leto, medtem ko je usoda načrtovane vrtine, ki bi pokazala, ali tukajšnje podzemlje skriva termalno vodo, za zdaj nekoliko potisnjena na stranski tir. »Med gradnjo term, ki bo trajala do tri leta, imamo dovolj časa, da premislimo, kako se lotiti izkopa vrtine,« meni Mužič. Na občini so si dolgo časa obetali, da bo milijon evrov za poskusno vrtino zagotovila država, a so ostali praznih rok.
Zato so se po županovih besedah s pomočjo Regijske razvojne agencije severne Primorske in Geološkega zavoda iz Ljubljane prijavili na razpis za čezmejni projekt v sodelovanju s fakultetama za geologijo iz Trsta in Vidma. »Omenjeni fakulteti imata izkušnje z vrtinami, ki so jih izkopali v Tržiču oziroma Gradežu. V Gradežu so v globini 1100 metrov prišli do vode z 48 stopinjami. Glede na ugotovitve avstrijskih strokovnjakov je prelomnica v Brdih povezana s Tržičem oziroma Gradežem. Če bi vrtali, bi prišli do tople vode tudi pri nas,« je prepričan Mužič. Na občini zdaj iščejo načine financiranja vrtine. »Če nam na razpisu ne uspe, bomo morali poiskati druge investitorje. Teh je kar precej in so nam pripravljeni zagotoviti 26-odstotno lastništvo,« poudarja župan. Toplo vodo bi po Mužičevih ocenah lahko uporabljali tudi za ogrevanje, kar bi menda povečalo možnosti občine za uspešno kandidiranje na različnih razpisih.
Iz tiskanega Dela.