Tiskane izdaje
Prva etapa odlagališča Globoko je bila končana leta 2004 po vseh takratnih standardih. V takrat še eni občini na trebanjskem območju so bili prepričani, da so tako z nekajletno zamudo, ki ji je botrovalo pomanjkanje sredstev, rešili problem odlaganja odpadkov za najmanj sto let. Toda zaradi spremenjene zakonodaje so po petih letih ostali brez okoljevarstvenega dovoljenja. V Trebnjem so nameravali ohraniti deponijo z njeno razširitvijo v regijsko, kar pa ni uspelo zaradi nasprotovanja lokalnega okolja.
Podražitev bo zmerna
Odlagališče komunalnih odpadkov Globoko je odločbo inšpektorata za okolje o zaprtju dobilo januarja lani, sredi aprila 2012 pa je Komunala Trebnje zaradi visokih zagroženih kazni - začetna je bila 10.000 evrov - prenehala odlagati odpadke na njej. Najprej je odpadke iz štirih občin na trebanjskem območju dva meseca vozila v Kočevje, nato pa je ročno prebrane odpadke brez kovin in gorljivih snovi začela začasno skladiščiti v Globokem. Ves čas so si prizadevali za ohranitev odlagališča, za katerega je dovolj prostora za dve stoletji. Za njegovo zaprtje bi morali po oceni zagotoviti 1,82 milijona evrov, odvažanje odpadkov drugam pa bi po besedah direktorja Komunale Trebnje Stanka Tomšiča nekajkrat podražilo smetarino za okoli 18.500 prebivalcev v občinah na trebanjskem območju. Zdaj bodo morali dvigniti ceno le za višino finančega jamstva in stroške amortizacije infrastrukture, kar naj bi bilo okoli 30 odstotkov.
Odlaganje predvideno do leta 2029
Novo okoljevarstveno dovoljenje je za odlagališče Globoko izdano za deset let oziroma za 96.440 ton odpadkov. Potem ga bo možno podaljšati za predvidene zmogljivosti prve faze odlagališča, za katero je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje leta 1996, predvideni čas odlaganja odpadkov pa je do leta 2029.
Do konca leta 2015 bodo lahko odlagali ročno obdelane odpadke. Za pozneje morajo zagotoviti mehansko-biološko obdelavo odpadkov, za kar računajo na zunanjega partnerja, s katerim se že dogovarjajo.
Za zagotovitev dolgoročnega obratovanja odlagališča bo treba zagotoviti tudi ustrezno čiščenje izcednih vod, ki jih zdaj vozijo na novomeško čistilno napravo. Zgraditi morajo tudi predvideni dodatni odlagalni polji. Te naložbe nameravajo uresničiti z denarjem od okoljskih dajatev in s prihodki od odlaganja obdelanih odpadkov iz drugih občin. Po besedah direktorja Komunale Trebnje Stanka Tomšiča bodo iskali tudi možnosti za dodatne dejavnosti v okviru zbirnega centra. Ena takih je kompostiranje odpadkov, ki ga nameravajo uresničiti z zunanjimi vlagatelji. »Od uporabnikov pa pričakujemo, da bodo dosledno ločevali odpadke. S tem lahko vsak posameznik prispeva k lepšemu okolju in k zagotavljanju čim nižje cene storitve,« je poudaril Stanko Tomšič.
