Trentarji za državo (še vedno) neracionalni strošek

Bovec, Kranjska Gora - Od infrastrukturnega ministrstva zahtevajo, naj nemudoma odpravi prednostno kategorijo ceste, ki jo v zimskih razmerah ne glede na razmere zapre za ves promet.

»Nedopustno je že, da se o prevoznosti v današnjem času sploh pogovarjamo. Nikogar ne prosimo za socialno pomoč, ampak za nekaj osnovnega – splužite nam cesto, da se bomo lahko ukvarjali z našo dejavnostjo,« je bil ogorčen lastnik Kekčeve domačije Mitja Lo Duca. Včasih je za odprtje dovolj že pol ure težaškega dela z lopato, kar je s prijateljem letos že dokazal. »Da se v Trento ne da, je vsem v Sloveniji prišlo pod kožo. Nehajmo že enkrat govoriti, saj imamo en sam pravi prelaz.«

Prelaz sta letos izvajalca na primorski in gorenjski strani splužila dvakrat, obakrat na posredovanje bovškega župana Valterja Mlekuža. Po zadnjem večjem sneženju konec prvega tedna februarja je zapadlo največ 40 centimetrov snega in je cesta spet zaprta. »Nesmiselno je odgovorne pozivati zaradi desetih centimetrov snega. Upam, da si bo minister končno vzel čas za delovni sestanek, ki smo ga že dvakrat predlagali,« je dejal Valter Mlekuž. Predsednik Krajevne skupnosti Soča-Trenta Sergej Vončina ga je dopolnil, da so bile opravljene le tri študije o prevoznosti, o protiplaznih zaščitah pa se doslej ni resno razmišljalo. Skupna zahteva je, da mora država cesto uvrstiti v nižji prednostni razred, kar bo predvidevalo tudi zimsko vzdrževanje. Nekoč je bilo nekoč, danes je danes.

Nedopustna neprevoznost

Marko Pretner iz trentarskega informacijskega središča Triglavskega narodnega parka pravi, da se s turističnim razvojem doline spreminja tudi podnebje: »Včasih so bile snežne zavese na Vršiču še maja visoke do deset metrov, danes je zaprt brez potrebe. O njem bi se morali pogovarjati le takrat, ko zapadeta dva metra snega.« Obenem ne gre samo za turistično dostopnost doline, temveč za odrezanost celotne zgornjesoške doline. »Z Vršiča do Nove Gorice je skoraj tako daleč kot z Vršiča do Trojan.« V Lokalni turistični organizaciji (LTO) Bovec so preverili, da je trenutno odprtih 162 aplskih prelazov, od katerih je 20 višjih od 2000 metrov in le eden nižji od Vršiča (1611 metrov), 54 pa je zaprtih. »Niti en od zaprtih ni na takšni lokaciji, da bi povezoval tako pomembni dolini, kot sta kranjskogorska in soška. Nedopustno in neprimerno času je, da Vršič ni odprt,« je dejal direktor LTO Janko Humar. Samo v Trenti je 60 turističnih ponudnikov in 400 turističnih postelj.

Na Direkciji RS za infrastrukturo kakor doslej odgovarjajo, da se plužijo lahko šele na podlagi pozitivnega mnenja lavinske službe agencije za okolje. Za državo je zimsko vzdrževanje prelaza »za nekaj deset vozil« neracionalno.

Gorenjci pa kar na sanke

Cesta čez Vršič je zdaj sicer neprevozna za cestna vozila, vendar je po njej na kranjskogorski strani mogoča vožnja z motornimi snežnimi sanmi ali z običajnimi sanmi, neredko jo za spust uporabljajo tudi turni smučarji. Snežna podlaga na cesti je bila namreč poteptana s snežnim teptalcem, ki je v lasti podjetja župana Kranjske Gore Janeza Hrovata. Ta je povedal, da so s snežnim teptalcem utrdili snežno podlago na cesti zato, da se lahko tamkaj vozijo motorne snežne sani, s katerimi preskrbujejo koče na območju pod Vršičem – Erjavčevo kočo, Mihov dom, Kočo na gozdu in Tonkino kočo, ki je v lasti župana –, ki so kljub zimi obiskane, je dejal župan. Dodal je še, da ceste tik pod prelazom Vršič ne plužijo, saj je tamkaj precejšnja nevarnost prožitve snežnih plazov.