Tretja os: do ceste jih loči le še šest let

Ravne na Koroškem – Do konca leta 2023 bosta Koroška in Savinjsko-šaleška regija z avtocestnim sistemom povezani s sodobno prometnico, ki jo bo Dars začel graditi konec leta 2019. Tako se je država obvezala v protokolu, ki ga je v imenu ministrstva za infrastrukturo na Ravnah na Koroškem danes podpisal minister Peter Gašperšič, v imenu sveta Koroške regije Tomaž Rožen, v imenu sveta županov Šaleško-savinjske regije pa Darko Menih.

Protokol določa, da bo hitra cesta na odseku Šentrupert–Velenje–Slovenj Gradec širipasovnica s predvideno projektno hitrostjo sto kilometrov na uro. Naložba bo vredna 800 milijonov evrov. »Sredstva za izdelavo projektov ter odkupe zemljišč so že zagotovljena, za gradnjo, ki se bo začela čez dve leti, pa Dars potrebuje ustrezna posojila,« je na Ravnah na Koroškem izjavil minister za infrastrukturo Peter Gašperšič in pojasnil, da dokončne odločitve o tem, kako bodo naložbo finančno izvedli po letu 2019, še ni, jo pa pripravljajo.

Gradnja 31,5 kilometra severne tretjine tretje razvojne osi med Savinjsko dolino in Koroško bo zelo zahtevna. Na Darsu pravijo, da je primerljiva z gradnjo avtoceste skozi Trojane, le da je precej daljša. Na celotni dolžini bo: pet predorov, štirje pokriti vkopi, tri galerije, 62 premostitvenih objektov, 25 viaduktov, 16 podvozov, 11 nadvozov, 10 mostov in 41 regulacij vodotokov. Dars se bo dela lotil najprej na najzahtevnejših objektih, ne glede na to, na katerem odseku so načrtovani.

Načrtovana trasa tretje razvojne osi med Velenjem in Šentrupertom (vir: PNZtraffic/Youtube)

Načrtovano trasa tretje razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem (vir: PNZtraffic/Youtube)


Aktiven nadzor uresničevanja protokola

Za Mežiško dolino je zelo velik uspeh pisna zaveza države, da sta pomembna tudi odseka ceste med Slovenj Gradcem in Dravogradom ter Otiškim Vrhom in mejnim prehodom Holmec, kjer je projekt umeščanja v prostor več let v mirovanju. »Še letos bo na tem odseku izvedena študija posodobitve, na začetku prihodnjega leta ji bodo sledili postopki umeščanja v prostor z zaključkom leta 2020,« pravi predsednik odbora za gradnjo tretje razvojni osi na Koroškem Matic Tasič. Gradnja cestnih odsekov na tem delu naj bi se začela tri leta po tem, ko bo os umeščena v prostor, trajala pa naj ne bi več kot štiri leta. »Cesta bo najmanj na ravni dvopasovne ceste s projektno predvideno hitrostjo 90 kilometrov na uro,« je zapisano v protokolu.

Izvajanje protokola, podpis katerega so zahtevali v obeh regijah, bo spremljal poseben odbor, ki ga sestavljajo predstavnik ministrstva za infrastrukturo, predstavnik Darsa in predstavniki lokalnih skupnosti. »To je nov način dela med državo in regijama,« je pojasnil Tasič, Aljaž Verhovnik iz mladinske iniciative za tretjo razvojno os pa je dejal: »To se nam zdi bistveno, saj bo uveden zelo aktiven nadzor uresničevanja protokola. Brez nadzora bo le mrtva črka na papirju. Prav zato se je mladinska iniciativa že dogovorila za sestanek na ministrstvu za okolje in prostor. Predvidoma 17. julija se bomo pogovarjali o umeščanju trase hitre ceste na relaciji Slovenj Gradec–Holmec.«

»Podpis protokola je fantastičen korak k fantastičnemu dnevu čez šest let, ko se bomo prvič lahko zapeljali po novi prometnici,« je dejal predsednik sveta Koroške regije Tomaž Rožen, ki si je za to priložnost izposodil besede predsednika države Boruta Pahorja ob podpisu arbitražnega sporazuma s Hrvaško.

Minister Peter Gašperšič, ki je podpis protokola še do nedavnega zavračal, češ da zanj ni pravnih podlag, je svoje mnenje spremenil nekaj dni pred napovedano koroško vstajo, protestom mladinske iniciative na začetku junija na Ravnah, ki je v podporo gradnji združila več sto ljudi.