Tretja os še vedno na mrtvi točki

 Že pol leta ni novic o »nujni in hitri« izbiri trase Velenje–Savinjska dolina.

Objavljeno
26. september 2013 13.16
lvu VELENJE
Brane Piano, Celje
Brane Piano, Celje

Ljubljana, Velenje – Kmalu bo pol leta, odkar se je Gašpar Gašpar Mišič v Darsu sestal z direktorjem Matjažem Knezom in predstavniki lokalnih skupnosti, da bi pospešili umeščanje severne tretjine trase ceste tretji osi v prostor. Potem se je dokončno vse ustavilo.

Gašpar Mišič je takrat kot državni sekretar v kabinetu vlade dejal, da se bo morala politika ukloniti strokovnim argumentom in potrebam lokalnih in širše skupnosti. Zgodilo se ni nič.

Aprila je šlo za to, da bi hitreje našli ustrezno traso hitre ceste med Velenjem in Spodnjo Savinjsko dolino. Potem ko je bila umaknjena trasa od Velenja do Šentruperta, je prejšnji minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač januarja iz javne razgrnitve umaknil tudi traso Velenje–Podlog. Tisto mimo domovanja Janeza Janše v Šentilju pri Velenju.

Avgusta, štiri mesece po sestanku v Darsu, je direktorica velenjske občinske uprave Andreja Katič spraševala ministrstvo, ali izbira trase napreduje. »Nobenega napredka ni,« je povedala včeraj.

Župan Kontič: Aktivnosti so zastale

V Velenju imajo vse več težav z zmanjševanjem zaposlenosti, saj investitorjem ne morejo dati jasnih zagotovil, kdaj bo cesta zgrajena. »Vse več nezadovoljstva je tudi zaradi plomb na zemljiščih na trasi Velenje–Slovenj Gradec, saj ni odkupa za cesto potrebnih delov zemljišč,« je dodala Katičeva.

Včeraj je sedanjemu ministru Samu Omerzelu (spet) pisal velenjski župan Bojan Kontič. Opozoril ga je, da so aktivnosti za gradnjo hitre ceste in izboljšanje povezave Velenja s preostalo Slovenijo zastale. Kontiču se zdi »povsem nerazumno« zgraditi hitro cesto do Slovenj Gradca, dokler ne bo povezave med Velenjem in avtocesto v Savinjski dolini. »To bi Velenju in gospodarskim družbam povzročilo dodatne prometne in logistične težave,« ga je posvaril Kontič.

Naj spomnimo, da so v Darsu aprila z Mišićem kramljali o pomembnosti optimizacije poteka trase, časovni učinkovitosti in odpravi nepotrebnih birokratskih ovir. Kaj od tega je za pol leta ustavilo načrtovanje trase, nismo izvedeli. Prav tako ne, ali se je skupina, ki jo je spodbudil Mišič – v njej bi sodelovali tudi pristojni z ministrstva za infrastrukturo in prostor, predstavniki Slovenske odškodninske družbe ter prostorski načrtovalci in projektanti –, sploh še kdaj sestala.