Tiskane izdaje
Čez teden dni se bo znova začel šolski cirkus – v osnovne šole bo prvič vstopilo več kot dvajset tisoč prvošolcev, nekaj več prvič tudi v srednje šole. Medtem ko za dijake v novem šolskem letu vsebinskih novosti ne bo, se v osnovni šoli obeta nekaj manjših sprememb.
Prihodnji ponedeljek se bodo vrata osnovnih šol odprla skupno kar 163.914 učencem, od tega jih bo v šolske klopi prvič sedlo 20.368, medtem ko bo učilnice srednjih šol – nižjih in srednjih poklicnih, srednjih strokovnih in gimnazij – napolnilo 77.283 dijakinj in dijakov, med njimi kar 20.715 v prvem letniku.
Za dijake bo, kot so povedali na ministrstvu za izobraževanje, šolanje potekalo po starem, brez kakršnih koli vsebinskih sprememb, največja sprememba v osnovnih šolah pa bo uvedba številčnega ocenjevanja v tretjem razredu. To je sicer predvidela že novela zakona o osnovni šoli izpred dveh let, vendar se bo v praksi začela izvajati šele v letošnjem šolskem letu.
Znanje učencev v tretjem razredu se bo torej začelo ocenjevati s številčnimi ocenami od 1 do 5. »Tako se ohranja ravnotežje v pomembnosti posameznih predmetov in upoštevajo individualne razlike med učenci. S številčno oceno se oceni, koliko učenec dosega standarde znanja, opredeljene v učnih načrtih, in pri tem upošteva ocene, ki jih je učenec pri predmetih prejel med šolskim letom,« so pojasnili na ministrstvu. V prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom se bo po novem učenčevo znanje z opisnimi ocenami ocenjevalo le v prvem obdobju, v drugem in tretjem izobraževalnem obdobju pa s številčnimi.
Iz prostovoljnega
Konec delitev
Izvedli bodo tudi manjše »kozmetične« popravke: posamezni obvezni predmeti bodo namreč dobili nova imena: športna vzgoja bo odslej zgolj šport, likovna oz. glasbena vzgoja se bo preimenovala v likovno oz. glasbeno umetnost. Nekdanja državljanska in domovinska vzgoja ter etika se bo po novem imenovala domovinska in državljanska kultura in etika. »Z drugačnim poimenovanjem se presega delitev na tako imenovane vzgojne in izobraževalne predmete v osnovni šoli,« so pojasnili na ministrstvu.
Poučevanje tujih jezikov v osnovni šoli bo v šolskem letu 2013/2014 ostalo enako kot leto prej. Spomnimo, da je pred poletjem veliko prahu dvignila napoved o odpravi obveznega drugega tujega jezika v osnovni šoli, a tega bodo v neobvezni izbirni predmet prekvalificirali šele prihodnje šolsko leto 2014/15.
Dr. Umek Marjanovič: Devetletniki so dovolj zreli za številčne ocene
O tem, kaj otrokom, staršem in tudi šolam prinašajo napovedane spremembe – uvajanje številčnega ocenjevanja že v tretjem razredu osnovne šole in odslej obvezno nacionalno preverjanje znanja tudi v šestem razredu osnovne šole –, smo se pogovorili z razvojno psihologinjo, dr. Ljubico Marjanovič Umek s Filozofske fakultete v Ljubljani.
Doslej se je v tretjem razredu ocenjevalo z opisnimi ocenami, zdaj se vendarle uvaja številčno. Kaj to pomeni za devetletnike?
Ta predlog je bil sprejet tudi na pobudo staršev; v anketi, ki so jo izvedli pri pripravi bele knjige iz leta 2011, se je namreč večina staršev zavzela za številčno ocenjevanje. Gre torej za pogled oziroma željo staršev, kar niti ne preseneča, saj so tisti, ki imajo zdaj otroke v šoli, navajeni številčnega ocenjevanja in jim pove več kot opisno. Je pa z razvojnopsihološkega vidika zelo pomembno, da je v prvem razredu ocenjevanje opisno, saj so individualne razlike med enako oz. podobno starimi otroki, ki pridejo v šolo, zelo velike. Zato je prav, da dobijo dovolj časa, da se ujamejo, navadijo, osvojijo ta tempo šole, ki je drugačen od vrtčevskega, pri tem pa opisna ocena poda informacijo o njihovem individualnem napredku. Poleg tega opisno ocenjevanje na otroke ne pritiska z ocenami, ki jih sami še ne morejo razumeti.
Včasih se je številčno ocenjevanje uporabljalo že v prvem razredu. Je bilo torej to s psihološkega vidika za otroke prezgodaj?
Mislim, da res, kljub temu da sem privrženka takšnega ocenjevanja, saj po mojem daje precej relevantno informacijo tako otrokom kot staršem – pove jim, kakšno je znanje njihovih otrok, tudi primerjalno z drugimi. A zaradi velikih razlik v razvoju v teh zgodnjih obdobjih in dejstva, da smo vstop v šolo pomaknili za leto navzdol, osnovne temeljne standarde znanja »raztegnili« v dve ali celo tri leta šole in da tudi učitelji prepoznavajo, da so šestletniki zelo različni, res ne bi bilo najbolj modro takoj udariti s številčnimi ocenami. Ne za otroke ne za starše, saj bi slednji prehitro mislili, da so njihovi otroci odličnjaki ali pa da niso – iz številčne ocene bi bilo namreč zaradi »ohlapno« opredeljenih standardov znanja težko razbrati, kako dobro učenec nekaj zna ali ne zna –, hkrati pa ima lahko precejšen negativen učinek na otrokovo motivacijo, zlasti če se je močno trudil, a na koncu vseeno dobil slabšo oceno. Zato je pomembno, da se individualno doseganje standardov opisuje z opisnimi ocenami, saj tak način tako otrokom kot staršem omogoči, da se ob opisni oceni navadijo na to, kaj standardi znanja pravzaprav so.
Številčne ocene v tretjem razredu so torej ustrezna rešitev?
Glede na to, da so se učni načrti spremenili – v preteklosti je veljalo, da naj bi otroci znali brati in pisati ob koncu tretjega razreda – in se je opismenjevanje kot standard znanja postavilo za leto navzdol, v drugi razred, ni razlogov, da ne bi s številčno oceno že prej pokazali, kako dobro otrok dosega ta standard znanja. Ne nazadnje je to pomembna informacija za njegovo nadaljnje šolanje. Mislim, da se otroci, potem ko so bili dve šolski leti brez številčnih ocen, postopno privajajo na prehod na številke, kar je pozitivno tudi za manj težaven prehod iz tretjega v četrti razred, saj takrat nastopijo številne druge novosti; triletje se konča, dobijo novega učitelja, tudi različne učitelje za različne predmete … Ta postopnost je zato smiselna in kaže, da v Sloveniji sledimo sodobnejšim pristopom, ki bolj poudarjajo kontinuiteto, torej strategijo brez ostrih rezov, tako imenovane mehke načine vstopanja v več novosti. Uvajanje številčnega ocenjevanja v tretjem razredu je zato po mojem smiselna in strokovna rešitev, ki učencem ne škodi, jim pa že daje vedeti, da različno znanje pomeni tudi različno oceno.
Še ena od letos napovedanih sprememb je obvezno – prej je bilo prostovoljno – nacionalno preverjanje znanja v šestem razredu osnovne šole. Ali to pomeni dodaten pritisk na šolarje?
To, da bo nacionalno preverjanje v šestem razredu obvezno, ne pomeni dodatnega pritiska na učence, saj rezultati niso namenjeni npr. selekciji pri vpisu v srednje šole, kot na primer v nekaterih državah z zgodnjo zunanjo diferenciacijo –, ampak gre zgolj za povratno informacijo učencem, učiteljem, staršem, torej za samoocenjevanje šole in analizo, kje so dobri, kje manj uspešni. Poleg tega podatki že vrsto let kažejo, da se je večina staršev in učencev za preverjanje znanja odločala tudi do zdaj, ko je bilo preverjanje znanja prostovoljno. Pomembno je, skratka, da preskusi ne bi bili sami sebi namen, ampak osnova za temeljito analizo o doseganju standardov znanja in iskanje ukrepov za morebitne izboljšave. Če se namreč pokaže, da posamezniki ali celo večji delež učencev do konca šestega razreda ne dosegajo standardov znanja pri kakšnem predmetu, je mogoče – če ima šola podatke in seveda interes za to – v naslednjih treh letih še marsikaj nadoknaditi, popraviti, analizirati dejavnike, ki vplivajo na nižjo uspešnost učencev, in najti načine za učinkovitejše delo učiteljev in učencev, tudi v povezavi s starši.
