Trgovcem prodajo v turistični sezoni kroji predvsem vreme

Ljubljana – Poleti, sploh v času, ko se živo srebro noče spustiti pod 30 stopinj Celzija, ljudje pademo iz običajnega (delovnega) ritma. Se drugače obnašamo tudi kot potrošniki? Smo manj zadržani, kaj si privoščimo, ko gremo na dopust? In, ali trgovci znajo zgrabiti to priložnost?

O poletnih »izrednih razmerah« denimo poročajo spletni trgovci. Na portalu, ki ima dober pregled na spletno trgovino v Sloveniji, Ceneje.si, so izračunali, da je število ogledov klimatskih naprav od 27. junija, ko smo uživali v prijetnih 25 stopinjah, do vrhunca prvega vročinskega vala naraslo za 3814 odstotkov, v času drugega vročinskega vala pa za neverjetnih 5696 odstotkov. Spletni trgovci ugotavljajo, da so potrošniki vse bolj preudarni in iščejo ugodne ponudbe. Da pa se odzovejo zadnji hip, ko je vročina tu in klimatsko napravo že potrebujejo. Zato pač zanjo plačajo več, kot če bi nakup opravili preventivno, maja ali junija. Še večja prodajna uspešnica so bili letos ventilatorji, za nekajkrat pa je naraslo tudi število ogledov bazenov in pripadajoče opreme.

Oprema potuje na Hrvaško

Kako pa vplivata vročina in letni dopust na klasične trgovce in njihovo ponudbo? Zbrali smo nekaj njihovih izkušenj. Ni presenečenje, da so tehnični trgovci predvsem julija bolje kot lani prodajali »poletni program«. Pravijo, da gre v prodajo veliko opreme za kampiranje, stolov, miz, ležalk, prenosnih žarov, hladilnih torb itn., in ti izdelki potujejo s slovenskimi potrošniki na Hrvaško. Trenutno prodajo največ opreme za prezračevanje in klimatizacijo, zalivalnih sistemov, izdelkov za zaščito pred soncem in vročino in za osvežitev.

Tuji turisti kupujejo predvsem v bližini kraja, kjer preživljajo dopust. Njihova košarica je odvisna od načina dopustovanja (bivajo v hotelu, v apartmaju, v kampu ali v lastni nepremičnini) in vrste potovanja, nanjo pa vpliva turistova starost in narodnost.

Vreme, vreme, vreme!

»Za trgovca je daleč najbolj pomembno razumevanje vremenske napovedi in njenega vpliva na prodajo določenih blagovnih skupin,« poudarja član uprave Mercatorja Igor Maroša. »Naj ponazorim. Če danes dežuje, boš prodal manj piva. In če bo jutri sijalo sonce, ne pomeni, da ga boš prodal toliko več, da boš nadomestil današnji izpad. Priložnost je šla mimo. Vsak deževen dan je pri kategorijah, kot so voda, pivo, sladoledi, izdelki za žar, izgubljen.« Vreme je za prodajo v turističnih krajih celo bolj ključnega pomena kot dejstvo, da se je sezona začela. Če je vreme slabo, tudi sezona ne pomaga.

Sicer pa sogovornik pojasnjuje, da turistična sezona v Sloveniji nima tolikšnega vpliva na trgovski posel kot na primer v še bolj turističnih državah, na Hrvaškem, v Grčiji. Pri nas je gostov manj, v strukturi je več hotelskih. A v Mercatorju se na sezono kljub vsemu skrbno pripravijo. Na zemljevidu Slovenije je obilica turističnih lokacij, kjer je treba prodajalne vsebinsko in operativno prilagoditi. V turistično najbolj zanimivih terminih je tam treba spremeniti asortiman – poleti se namreč proda več določenih blagovnih skupin živil (vode, sladoledi, pivo, sladki program). Trgovine morajo biti dobro založene in ker ni nujno, da so vse lokacije dovolj velike za povečano sezonsko povpraševanje, je treba poskrbeti za večjo frekvenco dostav in za boljšo ekipiranost.

V Mercatorju je opazen še en trend: v vzponu je »plažni program«, vse, kar človek potrebuje na dopustovanju, širijo pa tudi ponudbo artiklov, povezanih z aktivnim preživljanjem prostega časa, s kolesarstvom, pohodništvom ipd. V turističnih krajih se povečuje tudi delež pripravljene hrane, pic, izdelkov iz toploteke. »Tudi turisti imajo namreč radi priročnost in pripravljeno hrano.«

Veliko Slovencev se odpravlja na morje na Hrvaško. Ali napolnijo prtljažnik s hrano v Sloveniji, odkar pri sosedih ni več Mercatorja? Maroša: »Ne bi rekel. Tudi hrvaški trgovci razumejo sezono, zato poleti nabavijo več slovenskega blaga. Domala v vseh tamkajšnjih trgovinah je moč dobiti najbolj prodajane slovenske izdelke, Laško pivo dobiš na vsej obali. Milijon turistov na leto pač ni malo.«

Pa so kupci takrat, ko so na dopustu kaj manj zadržani in racionalni, je več impulznih nakupov? »Mislim, da ne, zaupanje potrošnikov pada, ne opažamo kakega posebnega veselja po večjem nakupovanju, ne za domačo porabo, ne za počitnice.«

Izdelki, prežeti s tradicijo

V Tušu ugotavljajo, da Slovenci večje osnovne nakupe trajnih živil pred odhodom na dopust opravijo doma. Za te nakupe po navadi izberejo bližnjo trgovino, ki jo najbolje poznajo, saj prisegajo na ponudbo, ki jim je domača. Temu so v Tušu prilagodili svoj asortiman, v turističnih krajih pa so ga dopolnili še s spominki, kot so magnetki slovenskih biserov, zastave, slovenska keramika in knjige o Sloveniji itd. Ročno izdelane čokolade s slovenskimi lešniki, brusnicami ali konopljinimi semeni, solni cvet, prekmurska gibanica, domači siri in mesnine, domače marmelade, med in drugi izdelki, prežeti s slovensko tradicijo, vse v lični embalaži, so lepo darilo z izletov ali potovanj v Sloveniji.

Medtem ko kupci dopustniške nakupe opravijo pri velikih trgovcih, pa se v poletni sezoni poveča tudi frekvenca trgovin na bencinskih servisih. Več smo na cesti, večkrat točimo gorivo in spotoma kupimo še kaj iz čedalje širše ponudbe živil in drugega blaga na črpalki. V Petrolu so nam povedali, da jim narašča prodaja osvežilnih pijač, sladoledov, sendvičev, kave, tobačnih izdelkov, hrane. Posebej se krepi tudi prodaja svežega blaga, predvsem kruha in pekovskega peciva, sveže pripravljene hrane, na nekaterih večjih lokacijah pa so uvedli celo kotiček s svežim sadjem in zelenjavo. Tujci kupujejo predvsem gorivo, tobačne izdelke, osvežilne pijače, pa tudi sladoled, sendviče in manjše prigrizke.