Tiskane izdaje
Decembra smo pridno trošili
Javno dostopnih podatkov o tem, koliko (več) smo porabili decembra, in kaj vse smo brez posebnih zadržkov zmetali v nakupovalne košare (fizične ali spletne), seveda še ni. Trgovci sami pri sebi so že potegnili črto, na jasnem so si izdajatelji plačilnih kartic, statistika pa bo o podatkih govorila z zamikom. Kljub temu brez večjega tveganja lahko sklenemo, da smo letos porabili več kot v prejšnjih letih. V trgovinah se je že ves veseli december gnetlo ljudi. In niso bili zvrhani samo vozički s hrano (ponudba različnih, tudi eksotičnih specialitet je bila res velika pri vseh trgovcih), ampak je zelo hitro kopnela in se na novo dopolnjevala tudi izbira novoletnega okrasja, daril, igrač, tehničnega blaga ... Trgovanje z oblačili, obutvijo in športnimi rekviziti ni zaostajalo.
Konec leta smo torej zapravili veliko, se tudi oblekli in obuli, a trgovci stavijo, da denarnice še niso čisto prazne in da bo prodajno živahen tudi januar, obdobje posezonskih razprodaj. Potencialne kupce bo treba nekako privabiti v trgovino ali jih osvojiti z ugodno spletno ponudbo. Oglaševalska mašinerija je pripravljena, opogumljena z zavestjo, da smo Slovenci tradicionalno naklonjeni posezonskim razprodajam, ne glede na to, koliko prodajnih akcij se je zvrstilo v predprazničnem času. In, brez skrbi, pravijo na Trgovinski zbornici Slovenije (TZS), res so ukinili pravila o razprodajah, ne pa tudi samih razprodaj.
Vzrok za ukinitev cehovskih pravil o razprodajah so spremenjene nakupovalne navade potrošnikov. Direktorica TZS Mija Lapornik je pojasnila: »Zaradi spremenjenih gospodarskih okoliščin, ki so močno spremenile nakupovalne navade, in zaradi vse večje ponudbe, tudi v spletnih trgovinah, je potrošnik v zadnjih letih postal še zahtevnejši. Za svoj denar pričakuje najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, pri nakupovanju je preudarnejši, nenehno spremlja in pregleduje ponudbo, kar za trgovce v Sloveniji pomeni poseben izziv ter zahteva nenehno prilagajanje in iskanje poti za zadrževanje starih ter hkrati privabljanje novih kupcev.« Vnaprej določen termin je trgovce zato preveč omejeval.
Nič več enotnega starta
Kaj pa bo od zdaj drugače? Ne veliko, novo je le to, da datum začetka in trajanje razprodaje nista več določena, ampak sta stvar poslovne odločitve vsakega posameznega trgovca. Takšna je praksa v številnih drugih članicah EU, na primer v Avstriji in Nemčiji. Trgovci so zadovoljni, saj lahko določijo začetek razprodaj samostojno (pri čemer gotovo budno spremljajo poteze najmočnejših konkurentov in se jim prilagajajo), upoštevaje vremenske razmere, obseg in bližino ponudbe v sosednjih državah, termine zimskih počitnic, ki jih tujci preživljajo pri nas in podobno. Temu so se do zdaj sicer že lahko prilagajali z različnimi prodajnimi akcijami, pravo »zimsko posezonsko razprodajo« pa so lahko začeli šele prvi delovni ponedeljek v januarju. Letos bi to bil 9. januar.
Vse drugo ostaja po starem. Trgovec, ki se bo odločil za razprodajo, bo moral še naprej spoštovati določbe zakona o varstvu potrošnikov ter zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami. Ne bo odveč, če ponovimo: razprodajo je treba objaviti na krajevno običajen način. Vsebovati mora podatek o vrsti blaga, odstotku znižanja in času trajanja tovrstne razprodaje. Blago, ki je na razprodaji, mora biti označeno s ceno pred znižanjem in z znižano ceno. Če je odstotek znižanja objavljen v razponu, mora najvišji odstotek znižanja zajemati najmanj eno četrtino vrednosti blaga na razprodaji.
Informacije o blagu, ki je na razprodaji, in o globini znižanja cene morajo biti jasne in točne, nedvoumno mora biti, katero blago je in katero ni na razprodaji. Prepovedane so navidezne razprodaje (ko trgovec tik pred razprodajo zviša cene in nato objavi popust), znižanja zahtevajo poljubno dolgo, poimenovana so lahko z različnimi komercialnimi imeni. Blago na razprodaji mora biti brezhibno, trgovec ga na željo kupca ni dolžan zamenjati. Lahko pa to stori po lastni presoji kot dobro poslovno gesto.
Pisana praksa
Lapornikova je še povedala, da je december predvsem zaradi predprazničnega nakupovanja tudi za trgovce s tekstilom po ustvarjenih prodajnih prihodkih med najmočnejšimi meseci v letu. »Na prodajo tekstila, posebno težke in dražje konfekcije - bund, plaščev, jaken ... -, vplivajo tudi vreme in zunanje temperature. Zato je pričakovati, da se bodo trgovci o začetku letošnjih zimskih znižanj cen tekstilnega blaga in obutve odločali različno, nekateri takoj po božično-novoletnih praznikih, drugi pa nekoliko pozneje, okoli 10. januarja.«
Kar nekaj članov, trgovcev s tekstilom, obutvijo in športno opremo je cene znižalo že ta teden, popusti pa bodo trajali vsaj tri tedne, lahko pa mesec dni ali več. Medtem ko smo bili decembra priča številnim prodajnim akcijam s povprečno okoli 20-odstotnimi popusti, izjemoma več, se bodo popusti januarja razširili in spustili na 40-50 odstotkov, se nato stopnjevali in proti koncu meseca, ko bo izbira že močno osiromašena, dosegali do 70 odstotkov.
Za primerjavo: v Avstriji se podjetja odločajo za začetek in trajanje sezonskih razprodaj skladno s svojo poslovno politiko, v Italiji pa se datum začetka razprodaj določa na deželnih ravneh. Letos naj bi se v Trstu začeli 5. januarja.
