Trboveljski Lafarge Cement (LC) ima poltretje leto po »zamrznitvi« še vedno nerešeno pravdo z državo. Vztraja pri okoljskem dovoljenju (OVD) za povečane količine klinkerja in pri petrolkoksu. O njihovi pritožbi se upravno sodišče še ni izreklo. Začasna preobrazba LC v trgovsko družbo pa še ne pomeni, da najdobičkonosnejša dejavnost - sosežig - ni več mogoč.
Nasprotno. Zasavski okoljski aktivisti taktiko postopnega pridobivanja OVD, ki jo je ubral dunajski lastnik LC, in njegovo pripravljenost, da za vsako ceno »ubrani« za Zasavje pravzaprav nesprejemljivo OVD, razumejo predvsem kot svarilo. »Če bi jim uspelo pridobiti OVD za 1250 ton klinkerja na dan in za uporabo petrolkoksa, bi bilo samo vprašanje časa, kdaj bi bila najprimernejši trenutek in politične razmere, v katerih bi spet poskusili z odpadki,« pravi prvi mož Eko kroga Uroš Macerl, ki ni povsem prepričan, da LC s pritožbo na upravno sodišče celo ne bi uspelo: »Vsi vemo, da je Arso mojster za postopkovne napake.«
Arso je sicer v ponovnem postopku odločanja konec maja 2016 Lafargeu Cementu izdal delno odločbo, s katero je zavrnil izdajo okoljevarstvenega soglasja za povečanje proizvodnih zmogljivosti cementnega klinkerja in uporabo petrolkoksa kot goriva. O zahtevi za izdajo OVD bo odločeno z dopolnilno odločbo po pravnomočnosti delne odločbe, je v imenu ministrstva za okolje (MOP) pojasnil Andrej Vuga. LC se je na delno odločbo pritožil, MOP kot drugostopenjski organ pa je pred dobrim letom pritožbo proti Arsovi odločbi zavrnil. LC se je pritožil tudi proti tej, a upravno sodišče, kot rečeno, o zadevi še ni odločilo.
Proti koncu lanskega leta je trboveljski LC sicer prešel v stoodstotno last avstrijske družbe Lafarge Cement CE Holding GmbH, a ostal v veliki cementni družini Lafarge Holcim. Avstrijci so v vsega dveh dneh po »prevzemu«, na predzadnji dan leta, tovarno z dobrimi 30 zaposlenimi dokapitalizirali z 20 milijoni evrov. S tem so zagotovili njeno kapitalsko ustreznost in vsaj za določen čas tudi obstoj. Iz bilance 2016 je razvidno, da je LC Lafargeu S. A., ki obvladuje avstrijskega lastnika Trboveljčanov, letos sicer poravnal vse obveznosti iz posojila v vrednosti 19,2 milijona evrov.
Medtem ko je peč v LC še leta 2015 obratovala 258 ur, kar pomeni le slabe tri odstotke možnega obratovalnega časa, je lani vse leto mirovala. LC tudi letos deluje zgolj kot trgovska družba, dejavnost v kamnolomu je zelo majhna.
Iz negativnega v pozitiven jim je uspelo spremeniti celoten poslovni rezultat. Če so leto 2015 končali z 29-milijonsko izgubo, je bil čisti poslovni izid leta 2016 »rahlo« pozitiven, znašal je dobrih 260.000 evrov. So pa bili lanski poslovni odhodki zato za slabih 30 milijonov nižji od predlanskih.













