S tem so po 17 letih zagotovili spoštovanje referendumske odločitve, poleg tega pa, tako Mesec, tudi zahteve 30.000 delavcev v trgovinah, ki večinsko podpirajo proste nedelje in tudi praznike.
Po zakonu bodo ob nedeljah in praznikih odprte trgovine na bencinskih servisih, na postajah javnega prometa, na mejah in na letališču. Dopolnilo po švicarskem zgledu pa predvideva še druge izjeme, ki so jih zahtevale druge stranke.
Male trgovine bodo lahko odprte
Odprte bodo tako lahko le trgovine do 200 kvadratnih metrov, v katerih bodo delali lastniki ali vodstveni delavci. Zlasti pomembno je to za turistične kraje in mesta. Mesec je dejal, da zakon ne bo dopuščal prekarnega dela oziroma izkoriščanja.
Mesec, Edvard Paulič iz LMŠ, Meira Hot iz SD in Franc Kramar iz SAB so povedali še, da statutarna pravna komisija na zakon ni imela bistvenih pripomb, da je zakon ustaven in izpolnitev referendumske odločitve izpred 17 let. Poslanska večina je tudi dovolj velika, da veto državnega sveta ne bi bil uspešen.
Trgovinska zbornica je odločno proti
SDS zakonu menda ne bo nasprotovala, v SMC pa mu nasprotujejo že od prvega branja, podobno kot trgovinska zbornica, kjer menijo, da je trenutni čas izrazito neprimeren za tak ukrep. »Trgovina zagotavlja delo 114.000 zaposlenim, ohranitev teh delovnih mest pa bi morala biti tudi v interesu sindikata delavcev trgovine. Trgovinska zbornica je v zadnjem mesecu dni na več mestih poskusila vzpostaviti socialni dialog, ki pa ga je sindikat zavrnil,« pravijo v zbornici.
Opozarjajo še, da bo zaposleni v trgovini zaradi prostih nedelj in praznikov na leto dobil 1300 evrov manj, zaradi zmanjšanih dobav pa se bo to poznalo tudi pri dobaviteljih. Analiza med člani trgovinske zbornice, ki je zajemala izključno podjetja, ki so pred epidemijo poslovala tudi ob nedeljah, je pokazala, da bi se podjetjem zaradi zaprtja prodajaln ob nedeljah v povprečju prihodki od prodaje glede na leto 2019 znižali za 10 odstotkov, nekaterim podjetjem pa celo do 40 odstotkov.