Tiskane izdaje
Nova Gorica – Saga o načrtovani prenovi vile Rafut je v teh dneh dobila težko pričakovano poglavje: ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) je namreč končno objavilo javni poziv, v katerem do 20. januarja sprejemajo vloge zainteresiranih slovenskih in tujih investitorjev za oblikovanje javno-zasebnega partnerstva za prenovo vile. Celoten strošek bo očitno prav na plečih zasebnega investitorja.
O prenovi Laščakove vile, enemu redkih primerov neoislamske arhitekture pri nas, ki jo večina pozna pod imenom vila Rafut, se na Goriškem govori že dolgo. Potem ko so bili načrti za prenovo leta 2008 pripravljeni, gradbeno dovoljenje pa pridobljeno – v vilo z 800 kvadratnimi metri naj bi se preselili Center za evromediteranske študije Emuni, podiplomska fakulteta Univerze v Novi Gorici in Znanstvenoraziskovalna postaja SAZU Nova Gorica – je tedanje ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pod taktirko Mojce Kucler Dolinar denar prerazporedilo za poplačilo dolgov Univerze na Primorskem.
Država se je zatem odločila, da vilo proda, novogoriška občina pa je tej nameri ostro nasprotovala in večkrat javno izrazila interes, da bi brezplačno prevzela vilo. Ker sta vila Rafut in Rafutski park vrednoti državnega pomena, celotno območje pa je naravni spomenik, je svoje dodal še zakon o ohranjanju narave: nepremičnine na zavarovanih območjih in zemljišča, na katerih so naravne vrednote, ki so v lasti države, niso v pravnem prometu.
Potem je ministrstvo 4. julija 2012 prejelo vlogo o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva pri prenovi vile. V začetku leta 2013 so sporočili, da bo ministrstvo »v skladu z načeli dobrega gospodarja, transparentnosti, nediskriminatornosti in na podlagi zakonodaje s področja javno-zasebnega partnerstva objavilo javni razpis za izbiro partnerja za obnovo Vile Rafut in dela Rafutskega parka«. A za ta korak so potrebovali skoraj tri leta, saj so ga zdaj končno objavili.
Na vprašanje Dela, kako opravičujejo dolgotrajnost postopka, so na MIZŠ včeraj pojasnili, da so morali najprej pristopiti k izdelavi dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) in konservatorskega načrta, nato k pripravi dela projektne dokumentacije in k pripravi nove izmere objektov, na podlagi česar so lahko pristopili k pripravi investicijskega programa. Ocenjena vrednost naložbe po njihovih ocenah sicer znaša tri milijone evrov brez DDV, kar bi predstavljajo strošek zasebnega investitorja, medtem ko vložek javnega partnerja predstavlja oddaja nepremičnega premoženja.
»Pri tem moramo opozoriti, da gre v tej fazi zgolj za iskanje interesa potencialnih investitorjev, pogoji, merila, vložki bodo natančneje določeni v naslednjih fazah postopka, v kolikor bo do teh prišlo,« še pravijo na ministrstvu. Poziv so sicer objavili v več tujih jezikih, celo v arabskem, pri vsem skupaj pa je zanimivo tudi to, da so omenjeni poziv pripravili skupaj z novogoriško občino. Kot je pojasnila Marinka Saksida, načelnica oddelka za družbene dejavnosti novogoriške občine, je namreč nekaj parcel tudi v lasti občine, zato bo ta tudi sodelovala v komisiji, ki bo odločala o izboru zasebnega investitorja.
So pa v pozivu za zbiranje potencialnih zasebnih investitorjev med drugim že opredelili, da se lahko v Rafutskem parku z vilo izvajajo dejavnosti, ki so glede na status nepremičnin skladne z občinskimi in nacionalnimi predpisi, in sicer trgovske, oskrbne, poslovne, storitvene in gostinske dejavnosti, manjša obrt ter javna uprava. Izobraževalne dejavnosti v tem naboru posebej omenjene, iz česar bi bilo mogoče sklepati, da prvotno zamišljeni programi v vili ne bodo dobili mesta. Rektor novogoriške univerze dr. Danilo Zavrtanik za komentar včeraj ni bil dosegljiv, Marinka Saksida pa je prepričana, da je poziv zastavljen dovolj široko. »Od interesentov seveda zdaj pričakujemo predstavitev vsebin, ki bi jih tu radi razvijali,« pravi.
