Tri leta za legalizacijo črne gradnje

Še preden se izteče moratorij za rušenje črnih gradenj, bo država omogočila popravni izpit vsem investitorjem, ki so gradili bodisi brez gradbenega dovoljenja bodisi so dokumentacijo imeli, pa so jo v izvedbi nekoliko prikrojili. Obeta se nam torej četrti poskus legalizacije črnih gradenj v zadnjih nekaj desetletjih, zanj bo časa tri leta, potem pa po besedah ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela odpustkov ne bo več.

Seveda se tudi v tem poskusu ne bodo mogli odkupiti vsi črnograditelji. Zakon o ravnanju z nedovoljenimi gradnjami, ki ga predlaga ministrstvo za infrastrukturo in prostor, bo namreč veljal le za neproblematične črne gradnje (predlagatelj jih je poimenoval nedovoljene), ne pa tudi za nevarne objekte. Presečni datum je uveljavitev zakona: legalizirati bo mogoče objekte, ki bodo takrat že zgrajeni in jih bo videti na geodetskih ortofoto posnetkih.

Minister poziva vse lastnike nedovoljenih gradenj, naj v treh letih od uveljavitve zakona vložijo prošnjo za legalizacijo. Od začetka postopka bodo varni pred inšpekcijskimi ukrepi. »Tisti, ki se ne bodo po svoji volji lotili legalizacije, jih utegne k temu prisiliti okrepljen inšpekcijski nadzor in dejstvo, da bodo po koncu triletnega obdobja ti postopki veliko težji,« je dodal Omerzel.

Starejši v prednosti

Legalizacija je predvidena na več načinov. Najpreprostejši bo postopek za objekte, starejše od 20 let (zgrajene pred letom 1995), vpisane v uradne evidence. Zanje bo potrebna le vloga z minimalno dokumentacijo, lastnik bo moral plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo ter prispevke. Na upravni enoti bodo brez preverjanja pogojev izdali odločbo o legalizaciji.

Podoben, a malo zahtevnejši bo postopek pri objektih, ki v manjšem obsegu (do deset odstotkov) odstopajo od izdanega gradbenega dovoljenja, in so skladni s prostorskimi akti. Investitor bo moral oddati vlogo z minimalno dokumentacijo in izjavo odgovornega projektanta o skladnosti s pogoji. Plačal bo takso za legalizacijo, upravna enota bo preverila izpolnjevanje pogojev in spremenila gradbeno dovoljenje.

Za objekte brez gradbenega dovoljenja ali z večjimi odstopanji od predpisanih pogojev bo moral investitor naročiti pri odgovornem projektantu posnetek stanja, pridobiti ustrezna soglasja, na upravno enoto vložiti zahtevek za legalizacijo in dokumentacijo, plačati prispevek za degradacijo in uzurpacijo ter vse druge prispevke. O njegovi vlogi bo odločala gradbena komisija; presojala bo odstopanja od prostorskih, gradbenih in drugih področnih zakonov, tako veljavnih kot v času odločanja ali graditve objekta. Izdala bo lahko tri vrste odločbe: začasno (če bo objekt prej treba sanirati ali počakati na spremembo prostorskih aktov), dokončno odločbo – če odstopanja ne bodo imela negativnih vplivov na okolje, vlogo pa bo lahko tudi zavrnila, če objekt ne bo izpolnjeval pogojev za varno uporabo. V tem primeru ga bo treba odstraniti.

Pol ceneje, obročno

Investitorja seveda zanima, koliko ga bo legalizacija stala. Plačati bo moral upravne takse za vlogo in potrebno dokumentacijo, od 100 do 300 evrov takse za legalizacijo (to bo dobila država), nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora (ki je različno glede na stopnjo in vrsto kršitve, lani je znašalo povprečno 900 evrov, občina in država si ga bosta polovično razdelili in uporabljali namensko) in komunalni prispevek, če še ni bil plačan. Če bo vloga oddana znotraj triletnega roka, bo nadomestilo pol cenejše. Osnutek zakona predvideva tudi obročno odplačevanje.

O tem, koliko bo legalizacija prinesla državi in občinam, minister noče ugibati. Ne le zato, ker se ne ve, kako zagreti bodo lastniki nedovoljenih gradenj za samoprijavo, ampak tudi zato, ker država še vedno nima natančnih evidenc stanja. Po neuradnih ocenah, ki jih je postavila stroka (inženirji, arhitekti, prostorski strokovnjaki), je neskladnih gradenj v Sloveniji od 400.000 do 450.000, nelegalnih pa je po podatkih gradbene inšpekcije okoli 9000. Ministrstvo si kljub vsemu obeta legalizacijo velikega števila le nekoliko neskladnih gradenj in evidentiranje stanja v prostoru, medtem ko bodo sistemske rešitve, ki bodo preventivno preprečevale črnograditeljstvo, zagotovile šele spremembe gradbene in prostorske zakonodaje leta 2015.

Od 15. aprila je osnutek zakona v javni razpravi (objavljen je na spletnih straneh ministrstva). Po načrtih naj bi do poletja prišel v državni zbor, procedura naj bi bila končana do konca leta, zakon pa naj bi se začel uporabljati štiri mesece po uveljavitvi.