Tiskane izdaje
V Gigodesignu so o svojem nagrajenem predlogu zapisali, da temelji na nespornem simbolu Slovenije in slovenstva - Triglavu: »Kot značilna likovna forma nastopa v slovenskem grbu. Prvi ga je uporabil Jože Plečnik v načrtu za Šverljugovo Marijino znamenje, nato ga najdemo kot simbol upora proti okupatorju v drugi svetovni vojni in v njegovi parafrazi kot simbol boja za človekove pravice ob osamosvojitvi. Nazadnje so ga posvojili športni navijači na tekmah nekaterih slovenskih reprezentanc.« V agenciji so tudi izračunali, da bi z uvedbo nove celostne grafične podobe samo z zamenjavo pisemskih ovojnic z enotno ovojnico prihranili 488.376 evrov na leto. In menda so še mogoči prihranki!
Glavni avtor podobe, kreativni direktor Gigodesigna Matevž Medja, meni, da se je v razpisu pokazalo, da ima design lahko dve vlogi: poleg komunikacije tudi optimizacijo procesov in stroškov. »Design razumemo v pravem prevodu angleške besede, torej kot načrtovanje.« Na to, da si je Triglav kot izhodišče vzela večina konkurentov, odgovarja, da torej gre za vseslovenski simbol.
Preglednost, racionalizacija
Skupno 21 prispelih rešitev je ocenjevala mednarodna žirija, v kateri so bili poleg predsednika Ranka Novaka z akademije za likovno umetnost in oblikovanje še Maja Gspan (Oblikovalska zbornica Slovenije), Kim Meyer Andresen (mednarodni član iz Danske), Stojan Pelko z ministrstva za kulturo in direktorica urada vlade za komuniciranje Veronika Stabej. Osemnajstega septembra so bili izbrani trije najboljši, ki so morali v mesecu dni dopolniti ponudbo z dodatnimi kreativnimi rešitvami. Žirija je znova zasedala 16. oktobra in kot najboljšo izbrala ponudbo Gigodesigna. Opazili so »nezamenljivost in lahko prepoznavnost znaka v uspešni kombinaciji s komponento možnosti za racionalno stroškovno in časovno izvedbo skupaj z uporabno odprtostjo. Nedvoumno, jasno in prepoznavno semantiko grbovnega simbola Triglava, izhajajočo iz prepoznavnih različic (OF, JJ ...), ki temelji na nezamenljivosti pri uporabi v najrazličnejših medijih, je skupaj z ekonomično in tehnično univerzalno organiziranim sistemom žirija ocenila kot najustreznejši elaborat vizualne identitete za slovensko državno upravo«.
Kriteriji za ocenjevanje posameznih predlogov so bili sicer preglednost, uporabna odprtost, preprostost uporabe, tehnična univerzalnost, racionalizacija stroškov in časa. Prav zadnje poudarjajo tudi na ministrstvu za kulturo: »Nova rešitev predvideva veliko lažje upravljanje celostne podobe organov državne uprave, prihrani čas pri vsakodnevnih procesih in optimizira stroške.«
Uvajanje nove celostne grafične podobe organov državne uprave se bo začelo 3. januarja in bo trajalo do junija 2010.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela.
