Vojaška ladja Triglav uradno postala del mornarice

Največji in najdražji del opreme Slovenske Vojske so pred dnevi uvedli v operativo uporabo, na morju je bila le 124-krat.

Objavljeno
28. september 2012 14.40
Posodobljeno
29. september 2012 09.00
sipic/bojna patruljna ladja triglav
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper

Koper - Slovenska vojska je pred nekaj dnevi uvedla v operativno uporabo svoj največji in najdražji del opreme - večnamensko ladjo Triglav 11. To se je zgodilo po dveh letih od njenega prevzema v ruski ladjedelnici in nekaj manj kot dveh letih od njenega vplutja v domače pristanišče. V tem času je davkoplačevalce stala približno 900.000 evrov (brez stroškov streliva), na morju je bila 657 ur in preplula 7356 navtičnih milj.

Triglav 11 je bila šele minuli konec tedna uvedena v operativno uporabo Slovenske vojske (SV). Simon Korez, predstavnik za stike z javnostmi SV, je pojasnil, da se morajo pri vsakem sredstvu, s katerim upravlja vojska, vsi njegovi uporabniki naučiti upravljati z njim.

Na ladji niso samo mornarji, ampak tudi specialisti za različne naloge. Poleg tega so se vojaki morali usposobiti za najrazličnejša popravila, saj si vojska ne more privoščiti, da bi bila ob okvarah odvisna od civilistov. Nekaj oborožitve in druge opreme so morali dokupiti in jo dodatno namestiti na ladjo, ki je skupaj s posadko šele zdaj pripravljena za opravljanje temeljnih nalog: varovanje slovenskega morja, sodelovanje pri zaščiti in odpravljanju posledic ekoloških nesreč, pomoč pri gašenju in reševanju na morju, urjenje slovenske vojske in bodočih pomorščakov. Večine teh nalog doslej ni opravljala, kar pomeni, da se njena prava zaposlitev šele začenja.

Največja in najdražja

Triglav je največja in najdražja stvar, ki jo premore naša vojska. Ladja je dolga 49 metrov, široka 9,2 metra, ima 2,2 metra ugreza in je težka 375 ton. Poganjajo jo trije motorji MTU s po 2880 kW moči, na premcu pa ima še premični bočni propeler. Skupaj z DDV je ladja stala 50,5 milijona dolarjev.

Ladja je pomenila poplačilo dela ruskega klirinškega dolga do Slovenije. Pred prihodom v državo je slovensko javnost najbolj skrbelo, koliko bo vzdrževanje ladje stalo slovenske davkoplačevalce. Medtem ko so nasprotniki omenjali znesek od 1,5 do 2 milijona evrov na leto, so na ministrstvu za obrambo (MORS) ocenili, da bodo stroški zanjo 985.000 evrov na leto; predvidevali so plutje največ 10 dni na mesec in v povprečju 24 članov posadke.

Prepričan, da je ladja za Slovenijo neprimerna, njena uporabnost dvomljiva zaradi oborožitve, ki vključuje tudi protiladijske rakete, za reševanje na morju in posredovanje v ekoloških akcijah pa je prevelika, je takratni poslanec SD Luka Juri parlamentu predlagal, naj se jo država čimprej znebi; jo proda ali podari Greenpeacu. Poslanec je takrat opozarjal, da bo vzdrževanje v 40 letih državo stalo najmanj 120 milijonov evrov.

Sodelovala je na šestih mednarodnih vajah in dogodkih

Podatki, ki nam jih je posredoval Karel Movrin, zadolžen za odnose z javnostmi v generalštabu SV, kažejo, da so bili stroški približno pol nižji, kot so jih predvideli na MORS. Lani je imela vojska za 485.000 evrov operativnih stroškov, do sredine septembra letos pa 424.000 evrov, čeprav so morali letos Luki Koper plačati 69.049 evrov nadomestila zaradi nezmožnosti opravljanja pristaniških storitev. Lani tega nadomestila ni bilo, saj so pogodbo sklenili šele naknadno. Ladja je letos stala manj predvsem zato, ker je opravila skoraj pol manj voženj kot lani. 

Triglav 11 doslej sodeloval na šestih mednarodnih vajah in dogodkih: v letu 2011 dvakrat v Baru v Črni Gori, na pomorski vaji v Draču v Albaniji, na mednarodnem sejmu pomorske in letalske obrambe Jadrana v Splitu ter na dveh vajah letos na Kreti in Adrion Livex v slovenskem morju. Doma so jo uporabili na vajah civilne zaščite, seminarju pri varovanju manjših pristanišč in usposabljanju za zaustavitev ladje s policijo.

Trikrat je sodelovala na strelskih vajah (dvakrat v mednarodnih vodah Jadranskega morja, enkrat v črnogorskem morju), enkrat iskala izgubljenega jadralca na deski, šestkrat so na njej pripravili dneve odprtih vrat in imeli 7000 obiskovalcev. Dvakrat je bila v okviru dneva odprtih vrat na ladji poroka, lani je tri dni sodeloval na sejmu Internautica. Lani in letos se je z delovanjem večnamenske vojaške ladje seznanjalo 60 študentov Fakultete za pomorstvo in promet, delovno prakso sta doslej opravila dva študenta, dva pričakujejo v naslednjih dneh.