Trije otoki za več turizma

Izola - Slovenski in tuji vlagatelji si zdaj resno prizadevajo, da bi najpozneje v dveh letih dobili dovoljenja za tri otočke pred Izolo in začetek gradnje velikega turističnega naselja, kakršnega še ni na Jadranu. Če bi ga uresničili, bi Izola popolnoma spremenila podobo in se namesto nekakšne turistično-industrijske dvoživke spremenila v največje slovensko obmorsko turistično središče, ki bi zaradi treh novih otočkov Slovenijo obogatilo s skoraj 12 kilometri nove morske obale. Načrti niso neuresničljivi, ker je naložba zmerna (investitorji govorijo o 217 milijonih evrov), ker bi zanjo prejeli dodatno evropsko pomoč in ker bi temeljito preuredili degradirano območje v izolskem zalivu Viližan.

Načrt o gradnji umetnega otoka, ki bi deloval kot velik valobran nekje na vzhodnem delu morja pred Izolo, je že nekaj let sestavni del občinskega prostorskega dolgoročnega družbenega plana, a tudi sestavni del državnih strateških načrtov. Zato zamisel ni popolnoma iz trte izvita. Pred leti so območje izolske ladjedelnice in Delamarisa kupila nekatera gradbena in nepremičninska podjetja, predvsem Konstruktor in Vegrad, ki so že večkrat izrazila namero, da bi skupaj pripravili večji projekt. Zdaj se je slovenskim podjetnikom pogojno pridružilo še eno tuje (nemško) podjetje. Če bodo v prihodnjih mesecih slovenska podjetja pri ustreznih državnih organih (zavod za naravno in zavod za kulturno dediščino) pridobila ustrezna mnenja, ki bodo omogočila pripravo dokumentacije, potem bodo slovenska in tuja podjetja ustanovila skupen konzorcij in se lotila projekta. Po podatkih iz neuradnega vira bi za pridobitev gradbenega dovoljenja potrebovali približno dve leti.

Otoka ne nameravajo graditi predaleč od Izole, ker bi to bilo težko izvedljivo iz ekoloških in tehničnih razlogov. Na območju zaliva Viližan, kjer je morsko dno zaradi dolgoletnih izpustov komunalnih in industrijskih odplak ter delovanja izolske ladjedelnice popolnoma degradirano, bi na obali in otokih uredili veliko turistično naselje. Na tem območju zdaj 4,2 hektara površine zavzema Delamaris, 4,4 hektara Ladjedelnica Izola in 2,4 hektara kamp Jadranka. Trije otočki bi imeli približno devet hektarov površine in 11,8 kilometra obale. Otočke bi zgradili v dva do devet metrov plitvem morju, in to iz materiala, ki bi ga dobili pri izkopu železniškega predora drugega tira in cestnega predora Markovec. Gradnja otokov bi bila cenejša prav zato, ker bi lahko uporabili kakovosten material z obeh gradbišč. Na celotnem območju bi uredili za vsaj dva hektara zelenic, hotel s petimi zvezdicami, več sto turističnih vil, stanovanj in apartmajev. Gradnja hiš bi bila enonadstropna in bi posnemala izolsko oziroma mediteransko arhitekturo. Zgradili bi 205 privezov, od tega 15 privezov za mega jahte. Turistično naselje, v katerem bi bilo prostora za nekaj tisoč turistov, bi imelo termalno zdravilišče, ki bi izkoriščalo tukaj potrjene podzemne vrelce tople vode, na otokih bi imeli prireditveno-kongresno središče, podobno portoroškemu Avditoriju, več bazenov, restavracij, veliko trgovinic, cerkev in predvsem apartmaje, pred katerimi bi bili privezi za manjša plovila.

Načrtovalci pravijo, da bi poseg izboljšal stanje na zdaj uničenem morskem dnu. Naložba bi omogočila več kot 500 novih zaposlitev. Projekt ne bo uresničen le, če bi proti delovali v Sloveniji sicer pogosti in običajni zavistneži, so nam lahko povedali poslovneži, ki že vsaj leto dni pripravljajo načrte. O novih kilometrih slovenske morske obale pa bi morali odločati to jesen.

Iz sredine tiskane izdaje Dela