Masleša odredil oceno službe za tri okrožne sodnike

Predsednik vrhovnega sodišča je odredil izdelavo ocene sodniške službe za Dido Volk, Jelko Rozman in Gregorja Collautija.

Objavljeno
18. september 2012 20.31
Posodobljeno
18. september 2012 21.00
Majda Vukelić, notranja politika
Majda Vukelić, notranja politika

Ljubljana – Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je za tri sodnike ljubljanskega okrožnega sodišča Dido Volk, Jelko Rozman in Gregorja Collautija, ki se omenjajo v spornih stečajnih postopkih, od personalnega sveta zahteval izdelavo ocene sodniške službe.

Na podlagi te ocene lahko pride tudi do ugotovitve, da sodniki ne izpolnjujejo več pogojev za opravljanje sodniške funkcije.

Sodniki, za katere predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Anton Panjan zagotavlja, da že od leta 2009 niso vključeni v specializirano skupino sodnikov, ki se ukvarja s stečajnimi postopki, so se v preteklih dneh v medijih pojavljali kot tisti, ki so v letih 2008 in 2009, to je pred uveljavitvijo novih pravil glede izbiranja stečajnih upraviteljev in določanja njihovih nagrad, postopali na način, ki vzbuja številne dvome. Tako s stališča njihovega zakonitega ravnanja kot nadzornikov dela stečajnih upraviteljev kot profesionalne sodniške etike.

Na današnji novinarski konferenci, na kateri sta poleg Panjana sodelovala še predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša in podpredsednica tega sodišča Nina Betetto, je Panjan, pojasnil, da gre za dogodke, ki segajo tri, štiri leta nazaj in na katere se je takrat odzvalo pravosodno ministrstvo.

Julija 2009 je namreč na komisijo za preprečevanje korupcije in vrhovno državno tožilstvo podalo zaprosilo za preverbo morebitnih znakov kaznivih dejanj, ki so bili povezani z izdajanjem sklepov o odmeri nagrade upraviteljem.

Primer je bil zaključen septembra lani z ugotovitvijo kriminalistične policije, da v preiskavi niso zaznali znakov koruptivnih kaznivih dejanj. Je pa, tako Panjan, na podlagi sedanjih izjav Volkove in Rozmanove (Collauti je odsoten) mogoče skleniti, da njuno stališče odstopa od v sodniških krogih in javnosti prevladujočega standarda o sprejemljivosti osebne povezanosti med sodnikom in stečajnim upraviteljem.