Tudi brez pepela

Vinjetni sistem je tema, zaradi katere sta največja opozicijska stranka SDS in vlada oziroma pristojno prometno ministrstvo že nekaj časa v sporu. Janez Janša trdi, da vlada bojazljivo popušča Bruslju, hkrati pa o vinjetnem sistemu, ki ga je uvedel sam, v nobeni točki ne podvomi. Patrick Vlačič, sedanji prometni minister, pa trdi, da je vinjetni sistem ekonomsko nevzdržen, spor z Brusljem pa da je zaradi nepremišljenosti v osnovi zakuhala prejšnja vlada.

Ta teden je polemika prešla v novo fazo. V pogovoru za Radio Ognjišče se je Janša, govoreč o šibkem protikriznem delovanju vlade, obregnil tudi ob vinjetni sistem. Po njegovem mnenju minister za promet Vlačič poskuša le očrniti prejšnjo vlado, ker je uvedla vinjetni sistem, in spraviti Matica Tasiča z županskega mesta v Prevaljah [zgolj] na čelo Slovenskih železnic. »To sta njegovi najpomembnejši dejavnosti, infrastrukturni projekti pa stojijo,« je dejal vodja SDS.

Drugače kot doslej se je ministrstvo za promet tokrat javno odzvalo. »Izračuni, na podlagi katerih minister Vlačič sprejema odločitve o bodočem sistemu cestninjenja in ki jih prejšnja vlada sploh ni naredila, so pokazali, da je imel uvedeni vinjetni sistem za vzdržnost programa gradnje avtocestnih in cestnih programov razsežnosti naravne ujme.« Glede Tasiča pa je ministrstvo zapisalo, da očitka ne more sprejeti. »Vodenje tako velikega in zahtevnega sistema, kot so Slovenske železnice, posebno v teh težkih časih resnično potrebuje celega človeka ... Če bi gospod Tasič, na primer, rekel, da ne želi odstopiti s te funkcije, nikoli ne bi mogel biti izbran,« so odgovorili z ministrstva.

Pustimo Tasiča - spet javno zatrjuje, da je odstopno izjavo dal in da je vse skupaj le še stvar izvedbe, ki da je v rokah občine.

Za zamenjavo prejšnjega sistema cestninjenja z vinjetami se je Janševa vlada odločila na hitro. Takratne opozicijske, zdaj vladajoče stranke takratnega cestninskega sistema sicer niso malikovale, njegovo zamenjavo z vinjetami pa so označile za napako in predvolilno darilo. Večina prebivalstva bi se po slovenskih avtocestah z vinjetami res vozila ceneje, kot se je prej, povečala pa bi se tudi pretočnost prometa. A novi sistem prinaša nevarne negativne učinke, so svarili: več bo ekološko in za avtoceste škodljivih tovornjakov, v blagajni Darsa pa bo zazijala težko premostljiva luknja; ker niso bile ponujene tudi vinjete za krajši čas, bo reagirala Evropska unija, saj se je položaj občasnih uporabnikov avtocest, domačih in tujih, z njimi precej poslabšal v primerjavi s tistimi, ki avtoceste uporabljajo redno (kršenje načela nediskriminatornosti).

Za običajnega državljana je bilo omenjeno nestrinjanje med vladajočo koalicijo in opozicijo absurdno. Vlada je vinjetni sistem predstavljala kot optimalen, druga stran pa je v njem videla kopico slabosti. Verjetno opozicija nasprotuje vladi zgolj zato, ker noče, da ponovno zmaga na volitvah. No, prejšnje vlade omenjena opozorila niso omajala, vinjetni sistem je uvedla, kot si je zamislila.

A hitro se je zgodilo prav to, na kar so opozarjali takratni opozicijski poslanci. Bruselj, ki naj bi novi sistem po Janševih zagotovilih »blagoslovil«, je malo pozneje sporočil, da je sistem nepošten do voznikov, ki avtoceste uporabljajo občasno, in zahteval spremembo, ko pa je Janša to vehementno zavrnil, je v skladu s pravili - ta je ob vstopu v EU podpisala tudi Slovenija - naši državi gladko odvzel že odobrene milijone evrov za gradnjo enega od avtocestnih odsekov. Luknja v blagajni Darsa, ki gradi in tudi sicer skrbi za avtoceste in se je na račun poroštva države v mandatu prejšnje vlade obupno zadolžil, se je dodatno poglobila.

Pahorjevi vladi v najhujši krizi po drugi svetovni vojni ni preostalo drugega, kot da je poleg obstoječe vinjete podražila in uvedla tudi tako za krajši čas. Z njeno ceno pristojni evropski komisar, Italijan, zdaj ni zadovoljen in - tako komentatorji - izsiljevalsko vztraja, da mora biti nižja (zaradi turistov iz Italije). Če bi Bruslju s svojim pritiskom uspelo, bi bil to seveda dodaten pritisk na močno zadolženi Dars.

Minister Vlačič nas zdaj prepričuje, da temu pritisku vlada ne bo popustila. Morda pa bi lahko tudi Janša naredil kaj konstruktivnega: kot premier si je, verjamemo, v zadnjih letih pri desno usmerjenih evropskih politikih pridobil nekaj ugleda. Naj jih torej prepriča, da se je Slovenija pri vinjetah za občasne vožnje skesala. Nič hudega ne bo, če se ob tem osebno ne bo posul s pepelom.

Iz tiskane izdaje Nedela