V tem delu je bilo tudi na včerajšnjem koalicijskem vrhu v Cankarjevem domu, kjer je ministrska ekipa dobri dve uri predstavljala zakonodajni paket koalicijskem poslancem, tudi iz vrst SMC slišati nekaj pomislekov. »V zvezi s tem pričakujemo nadaljnja usklajevanja in upamo, da danes prejmemo pojasnila in odgovore,« je pojasnila vodja poslanske skupine SMC Janja Sluga. Tudi na to temo je torej še pričakovati koalicijsko usklajevanje in popravke. Nenazadnje je tudi parlamentarna zakonodajna-pravna služba služba poslance opozorila, da gre pri 104. členu zakona, ki ob soglasju posameznika v karanteni ali osamitvi predvideva možnost nadzora lokacije prek telefona, za poseg v komunikacijsko svobodo posameznika, ki je varovana z ustavo. Prav tako ni določena časovna omejenost, zato je, kot navaja zakonodajna-pravna služba, mogoče, da bo ureditev veljala neomejeno dolgo. Tudi pri 103. členu opozarjajo na ustavno zagotovljeno varstvo osebnih podatkov.
Če opozicija meni, da je to pretiran poseg, je Aleš Hojs, kot je zatrdila v Odmevih na TV Slovenija, pripravljen 104. člen zakona umakniti. A to po njegovih navedbah pomeni, da dobršnemu številu tistih, ki bi želeli karanteno preživljati v domačem okolju, tega žal ne bodo mogli omogočiti.
Tako odbor za finance, ki bo danes najverjetneje več ur obravnaval ukrepe, kot tudi druga parlamentarna delovna telesa pa za zdaj ostajajo še v obstoječi sestavi, saj se nova koalicija in opozicija tudi včeraj še nista mogli uskladiti glede razreza. Ključno nesoglasje ostaja razdelitev mest v opozicijski komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs). Predlagana sestava, kjer bi imeli koalicija – s pomočjo sicer opozicijske SNS, ki pa je vlado podprla – in opozicija enako število glasov, bi po mnenju LMŠ, SD, Levice in SAB lahko onemogočila nadzor opozicije nad delovanjem varnostnih in obveščevalnih služb, kar je v nasprotju s temeljnimi načeli delitve oblasti. V LMŠ, SD in Levici zato včeraj predsedniku državnega zbora Igorju Zorčiču niso posredovali svojih želja, pač pa naj bi to vnovič odprli prihodnji teden oziroma po obravnavi obsežnega zakonodajnega paketa.
Ta bo začel veljati dan po objavi v uradnem listu, mogoče že dan po sprejetju zakona. V državnem svetu so namreč napovedali, da se bodo vnaprej odrekli vetu, sam predlog pa vsebuje določbo, da skladno z 90. členom ustave proti temu zakonu ni mogoče razpisati zakonodajnega referenduma, ker vsebuje nujne ukrepe za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. Igor Zorčič je zato kljub poslovniški določbi, ki narekuje, da državni zbor pošlje zakon v razglasitev predsedniku države osmi dan, napovedal, da bo zakon poslal v razglasitev že isti dan.