»Vse je odvisno od tega, kako se bo korona virus širil. Če sodim po razmerah v našem zavodu (Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica, o. p.), zdravnikov ne manjka. Večje pomisleke imam glede števila intenzivnih postelj in opreme. Zaenkrat ni veliko pacientov, ki bi potrebovali intenzivno pomoč, pa tudi zmogljivosti, ki so trenutno na voljo v treh oziroma petih slovenskih bolnišnicah, niso zasedene. Upam, da bodo dosedanji ukrepi zaustavili širjenje bolezni,« je optimističen anesteziolog Kuštrin.
Intenzivni oddelki kot ozka grla
Kaj pa, če virus vendar ubere drugačna pota? Če se v primeru zelo hudega razvoja epidemije in velikega števila obolelih zalomi, odgovarja, bodo najprej na udaru intenzivni oddelki. To so po njegovem ozka grla tako glede kadra kot opreme. Upokojeni zdravniki, pravi, so »vedno možna rezerva«: »A težko si predstavljam, da bi vpoklicali izkušene intenziviste in anesteziologe – iz najbolj ranljive skupine starejših ljudi.« Treba je biti pripravljen, dodaja Kuštrin. Toda ob sedanjem številu okuženih in obolelih kot zdravnik ocenjuje, da slovensko zdravstvo kadrovsko še obvladuje situacijo: »Nobene potrebe ni, da 'običajna opravila', ki jih lahko naredi kdor koli, dela zdravnik: zdravnike je treba hraniti za resnejše ukrepanje, če bo potrebno.« Brise, denimo, lahko po njegovem »praktično jemlje kdor koli – ne nujno zdravnik«.
Neuradno je apel za reorganizacijo v vrstah zdravstvenih delavcev vladi že v četrtek poslala Zdravniška zbornica Slovenije z navodili, kako naj bi izvajali delo v kriznem obdobju na primarni in sekundarni ravni ter v zobozdravstvu. Odločitev je zdaj v pristojnosti vlade. V pripravi so navodila za obravnavo na ginekologiji in za ravnanje z otroki z redkimi boleznimi. Od ponedeljka so odpovedani vsi specialistični pregledi in operacije, ki niso nujne z izjemo onkoloških bolnikov in nosečnic. Od ponedeljka so zaprte zobozdravstvene ambulante, razen sedmih točk za nujne primere: Ljubljana, Maribor, Celje, Novo mesto, Kranj, Nova Gorica, Koper.
Po stopinjah Bergama?
Poziv Sindikata delavcev v zdravstveni negi
»Ne želimo izkoriščati nastalega položaja za ponavljanje opozoril o vseh težavah, s katerimi se srečujemo pri delu, toda kot zelo številčni in nepogrešljivi poklicni skupini nam mora pripadati nekaj več, saj zaposleni v zdravstveni negi že ob 'normalnih' razmerah delamo v težkih delovnih pogojih, s premalo kadra ob mizernem plačilu za opravljeno delo. Ko se bo položaj s koronavirusom umiril, ne bomo mogli pristati na prepričevanja, da nimamo temeljev in argumentov za višje plače. Doslej nas še nobena vlada ni jemala dovolj resno, ko smo želeli prenoviti kolektivno pogodbo za zaposlene v zdravstveni negi in po tej poti zagotoviti višje plače zaposelnim. SDZNS od nove vlade pričakuje takojšnje resne pogovore in tudi končne rešitve, ki bodo v dobrobit zaposlenim na področju zdravstvene nege. Verjamemo v najširšo podporo tako uporabnikov kot odločevalcev.«
Slavica Mencingar, predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije
»Ne želimo izkoriščati nastalega položaja za ponavljanje opozoril o vseh težavah, s katerimi se srečujemo pri delu, toda kot zelo številčni in nepogrešljivi poklicni skupini nam mora pripadati nekaj več, saj zaposleni v zdravstveni negi že ob 'normalnih' razmerah delamo v težkih delovnih pogojih, s premalo kadra ob mizernem plačilu za opravljeno delo. Ko se bo položaj s koronavirusom umiril, ne bomo mogli pristati na prepričevanja, da nimamo temeljev in argumentov za višje plače. Doslej nas še nobena vlada ni jemala dovolj resno, ko smo želeli prenoviti kolektivno pogodbo za zaposlene v zdravstveni negi in po tej poti zagotoviti višje plače zaposelnim. SDZNS od nove vlade pričakuje takojšnje resne pogovore in tudi končne rešitve, ki bodo v dobrobit zaposlenim na področju zdravstvene nege. Verjamemo v najširšo podporo tako uporabnikov kot odločevalcev.«
Slavica Mencingar, predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije
Kako daleč od razmer, kakršne vladajo v eni najbolj izpostavljenih italijanskih bolnišnic – bolnišnici v Bergamu – so ta hip slovenske bolnišnice, je nehvaležno ugibati. Daniele Macchini, bergamski zdravnik, je na enem družbenih omrežjih razgalil vso težo pandemije koronavirusa, ki jo na lastni koži – ob tudi prek sto smrtnih primerih ne samo starejših pacientov dnevno - doživlja tamkajšnje zdravstveno osebje. »Ni več izmen, urnikov. Za nas zunaj bolnišnice ni več družbenega življenja,« piše Macchini. Zato ga ob pritoževanju nekaterih, ker ne morejo v fitnes ali na nogometni turnir, dobesedno zmrazi. Tudi slovenski zdravniki, kot smo neuradno izvedeli, že pošiljajo svoje partnerje in otroke od doma, ker se bojijo, da ne bi iz bolnišnic prinesli korona virusa in krog okuženih razširili.
S pozivom odločevalcem se je včeraj oglasil Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS), ki opravijo prvi stik in imajo tudi največ nadaljnjih kontaktov z obolelimi in ki nujno potrebujejo ustrezno zaščito. Del ukrepov, pravijo, predstavlja tudi ustrezna organizacija dela. Za zaposlene v zdravstveni negi delo od doma niti čakanje na delo doma ne pride v poštev. Zato ministra za zdravje Tomaža Gantarja pozivajo, naj poskrbi za stoodstotno nadomestilo plače za vse tiste, ki zaradi odpovedi zdravstvenih programov ostajajo doma, prav tako, dodajajo, posamezni delodajalci trenutni položaj rešujejo tudi z enostranskim odrejanjem dopusta zaposlenim. »Kar je nezakonito, saj se morata o dopustu dogovoriti oba - delodajalec in delavec,« pravi predsednica SDZNS Slavica Mencingar, ki v naslednjih dneh pričakuje »poplavo« tovrstnih primerov.
Slovenija širše mobilizacije medicinskega osebja še ne potrebuje.
Od ponedeljka odpovedani specialistični pregledi in operacije.
Zaradi odpovedi zdravstvenih programov doma tudi zdravstveni delavci.
Od ponedeljka odpovedani specialistični pregledi in operacije.
Zaradi odpovedi zdravstvenih programov doma tudi zdravstveni delavci.