Tudi parlamentarna komisija o vladnem nadzoru Sove

Ljubljana – Potem ko se je v javnosti pojavila informacija, da so člani posebne vladne komisije za oceno dela Slovenske varnostno-obveščevalne agencije (SOVA) vstopili v prostore agencije in opravili vpogled v tajne podatke, bo v petek o tem na nujni seji razpravljala tudi parlamentarna komisija za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami, je na današnji novinarski konferenci napovedal predsednik omenjene komisije Davorin Terčon.

"Odvrniti je treba dvome o zakonitosti pregleda"

V javnosti so se namreč pojavili očitki, da so člani vladne komisije vstopili v prostore agencije in opravili vpogled v tajne baze sodelavske mreže agencije. To je danes že zanikal predsednik komisije Lovro Šturm in pojasnil, da komisija preverja zgolj poslovanje agencije. "Delovna skupina ni pregledovala tajne baze sodelavske mreže agencije," je zapisal Šturm in s tem odgovoril na očitke, da je delovna skupina s pregledovanjem tajne baze podatkov sodelavski mreži in nacionalni varnosti storila škodo. Škodo po mnenju Šturma agenciji povzročajo osebe, ki take dezinformacije posredujejo javnosti. Delovna skupina preverja zgolj poslovanje agencije, še posebej v delu, kjer ima agencija v skladu z zakonom o slovenski obveščevalno varnostni agenciji predpisane izjeme od splošnih zakonov, ki določajo poslovanje državnih organov, je še dodal Šturm.

Na dogajanje se je odzval tudi član vladne komisije, nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek. "Trdno sem prepričan, da mora vlada nadzorovati tako občutljive službe, kot je Sova. Za to ima pravno podlago v zakonu o vladi in zakonu o državni upravi, ki ji dajeta temelje in pooblastila za takšno ravnanje. Prav tako sem prepričan, da je dolžnost vlade, da opravlja takšen nadzor, saj Sova ni država v državi, nad katero ni nobenega nadzora. Očitno se stare sile bojijo kakršne koli kontrole, saj tega niso bile vajene, kar pa je s stališča razumevanja demokratičnih procesov, njihove legitimnosti in legalnosti, prav zastrašujoče," meni Jerovšek.

Delovna skupina za oceno dela Sove

Vlada je 1. februarja na 107. seji sprejela sklep o imenovanju delovne skupine za oceno dela Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in tako gradivo kot sklep sklep označila s stopnjo tajnosti. Po sklepu vlade je delovna skupina pristojna za oceno ustreznosti zakonskih podlag za delo Sove, za preverjanje zakonitosti njenega dela, za pregled njenega materialnega in finančnega poslovanja, za preverjanje zakonitosti in smotrnosti ravnanja z arhivskimi gradivi in za oblikovanje predlogov možnih organizacijskih in drugih sprememb za izboljšanje dela Sove.

Skupino vodi minister za pravosodje Lovro Šturm, njeni člani pa so minister za šolstvo Milan Zver, minister za okolje Janez Podobnik , minister za obrambo Karl Erjavec, državni sekretar Vinko Gorenak, nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek, vodja Sektorja za popravo krivic in za narodno spravo Milko Mikola, uslužbenca v kabinetu predsednika vlade Peter Ješovnik in Aleksander Lavrih ter predstavnik Sove Branko Cvelbar.

Kaj je vladna komisija pregledovala na Sovi?

Terčon od vlade pričakuje pojasnilo, kakšne so bile konkretne pristojnosti omenjene vladne komisije ter v katere baze podatkov so člani komisije vstopali in jih pregledovali. Kot pravi, bi bilo še posebej problematično, če so imeli člani komisije dostop do baze podatkov sodelavcev obveščevalne agencije. Terčona zanima tudi ali so člani komisije sploh pooblaščeni za dostop do tovrstnih podatkov. Kot pravi, v komisiji namreč niso le člani vlade, temveč tudi zunanji sodelavci.

Komisija se bo ukvarjala tudi z vprašanjem, zakaj je vlada na sklep o ustanovitvi komisije sploh postavila oznako tajno. Ta sklep po besedah Terčona temelji na zakonu o vladi in poslovniku o vladi, ki sta javna dokumenta, zaradi česar Terčon sklepa, da oznaka tajno ni potrebna.

Terčon ocenjuje, da gre za pomembna vprašanja o delovanju obveščevalne službe, pa tudi o varnosti države. Od vlade je sicer že zahteval poročilo v zvezi z delovanjem vladne komisije. Terčon je še povedal, da je nujna odprava vseh dvomov o tem ali komisija delovala protizakonito oziroma v nasprotju s svojimi pristojnostmi ter ali je vlada posegla v pristojnosti funkcionarjev obveščevalne službe. To bi namreč po mnenju Terčona lahko pomenilo politično poseganje v strukturo obveščevalne službe.

Na petkovo sejo je sicer povabljen tudi direktor obveščevalno-varnostne agencije Matjaž Šinkovec.

Nepravilnostih pri delovanju vladne komisije?

O domnevnih nepravilnostih pri delovanju vladne komisije so se izrekli tudi nekateri ostali člani parlamentarne komisije. Njen podpredsednik Dušan Kumer (SD) je danes povedal, da je nad ustanovitvijo vladne skupine presenečen, saj so člani komisije še pred slabim mesecem dni na seji omenjene komisije obravnavali poročilo in program delovanja SOVA za letošnje leto. V njem naj ne bi bilo govora o kakršnihkoli nezakonitostih ali nepravilnostih, je dejal Kumer.

Kot je še povedal Kumer, je parlamentarni nadzor nad agencijo z ustanovitvijo posebne vladne komisije v podrejenem položaju. Prav tako meni, da vlada nima pristojnosti vpogleda v najbolj tajne podatke agencije, saj potemtakem obstoj agencije ni smiseln. Po njegovem gre z ustanovitvijo posebne vladne komisije "očitno za postavljanje neke nove varnostno obveščevalne službe".

Poslanec LDS in član parlamentarne komisije Rudolf Moge je izrazil mnenje, da so pristojnosti novo ustanovljene komisije daleč nad pristojnostmi parlamentarcev. V kolikor so imeli člani komisije dejansko vpogled v mrežo sodelavcev, "potem je s tem konec varnostnega občutka v Sloveniji," je še poudaril. Ministri po njegovem v komisiji ne bi smeli sodelovati. Politični nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami je v pristojnosti parlamentarne komisije, vse druge komisije pa naj bi opravljale zgolj strokovni nadzor, je še povedal Moge.

Predsednik SNS in prav tako član omenjene nadzorne parlamentarne komisije Zmago Jelinčič pa meni, da se je SOVA do sedaj pokazala kot zelo nesposobna služba. Prepričan je, da z ustanovitvijo posebne vladne komisije delo parlamentarcev ne bo ogroženo. Vlada bo imela po njegovih besedah drugačno nalogo in bo predvsem "kadrovsko prevetrila to mrtvoudno organizacijo in postavila vanjo ustrezne ljudi, ki bodo znali zbirati informacije".

Umaknili oznako zaupno s sklepa o ustanovitvi skupine

Na novico, da je vlada na začetku februarja ustanovila delovno skupino, odgovorno za pripravo ocene dela Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, se je včeraj odzval predsednik vlade Janez Janša in dejal, da so oznako zaupno s sklepa o ustanovitvi skupine že umaknili. Pri obravnavi dela agencije so se po njegovih besedah pojavila vprašanja v zvezi z njenim delom.

»Drugi motiv pa so bile informacije, ki jih dajejo zaposleni v agenciji ob zamenjavi vodstva. Ker smo želeli vedeti, kaj se je dogajalo, smo skupini dali pet nalog. Te so: ocena ustreznosti zakonskih podlag za delo agencije, ocena zakonitosti dela agencije, pregled finančno-materialnega poslovanja, s katerim po nekaterih izjavah nekaj ni prav, preverili naj bi zakonitost in smotrnost ravnanja z arhivskimi gradivi, ki jih ima na voljo agencija, in oblikovanje predloga organizacijskih in drugih sprememb za izboljšanje dela agencije,« je dejal premier. Pred približno tednom dni je bila o delovni skupini obveščena tudi državnozborska komisija za nadzor dela varnostnih služb in Janša meni, da je prav od tam zadeva prišla v javnost. »Navsezadnje pa gre za vladno službo in če kdo, ima vlada pristojnost, da zadeve pregleda.«

Začasni vodja poslanske skupine LDS Jožef Školč je na predsednika komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb včeraj naslovil zahtevo za sklic izredne seje komisije, na kateri bi razpravljali o omenjeni delovni skupini vlade.

Več preberite v petkovem tiskanem Delu!