Tiskane izdaje
Ljubljana – »Če se na pravi način lotite integracije, boste ublažili družbene napetosti, spodnesli tla pod nogami populistom in pomagali prišlekom, da bodo hitro postali davkoplačevalci in prispevali svoj delež družbi. Vložek se splača,« je eno od sporočil komisarja Sveta Evrope za človekove pravice.
Pri odnosu in obravnavi prosilcev za azil in beguncev morajo slovenske oblasti še precej postoriti, bi lahko strnili misli Nilsa Muižnieksa, komisarja Sveta Evrope za človekove pravice, ki je sklenil štiridnevni obisk v državi. Na tak način spremlja stanje na področju človekovih pravic v vseh 47 članicah Sveta Evrope. Srečal se je številnimi predstavniki države, nevladnih organizacij, več institucij, obiskal nekaj romskih naselij in center Rog, kjer se je srečal s tujci različnih statusov.
Poskrbeti za tiste,
Če se je Slovenija uspešno spoprijela z izzivom, ko je bila le del poti množice ljudi, pa ima več težav pri izzivu, kako poskrbeti za tiste, ki tukaj ostanejo. »Pozdravljam sodelovanje Slovenije pri programu premestitve, v okviru katerega bo sprejela 567 ljudi, in preselitvi 60 ljudi. To je signal solidarnosti drugim evropskim državam. Vtis pa imam, da je treba okrepiti sistem skrbi in podpore pri integraciji, da se z ravni projektov premakne na raven politike,« je strnil komisar. Po njegovem mnenju bi morale oblasti več pozornosti posvetiti ozaveščanju in se ukvarjati z lokalnimi skupnostmi, z njihovimi strahovi, predsodki, sovražnostjo. Bolj sistematično bi se morali lotiti problemov nastanitve beguncev, ki imajo težave pri selitvi iz azilnega doma, po eni strani zato, ker imajo najemodajalci zadržke, da bi jim oddali stanovanje, po drugi pa zato, ker so od pridobitve statusa do odobritve socialne pomoči skoraj dva meseca brez sredstev za preživljanje. Muižnieks meni, da bi ranljive skupine, zlasti žrtve nasilja in otroci, potrebovale več posebne obravnave, kot so je deležni. »Slovenija ni več le tranzitna država. Nekateri prosilci za azil in begunci bodo tukaj ostali. Oblasti bi se morale bolj potruditi, da se ustrezno odzovejo na to novo realnost, in jim dati priložnost, da se vključijo in prispevajo svoj delež družbi,« je prepričan komisar, ki pogreša sodelovanje samih beguncev pri razvoju tovrstnih programov, saj imajo sami že izkušnje, kaj so resnično potrebovali, poznajo pa tudi kulturo prišlekov.
Na novinarsko vprašanje, kako komentira izgon sirsko-egipčanske družine Korba-Sulejman z leto in pol starim otrokom, rojenim tukaj, ki so jo slovenski policisti v sredo predali hrvaškim državnim organom, da bodo oni vodili njihov azilni postopek, je Muižnieks odgovoril, da se je srečal s Carol Korba in da ima zadeva dve plati. Po humanitarni razume, da želi družina ostati v Sloveniji, saj je očitno stkala vezi in si ustvarila neko socialno mrežo. Po zakonski plati pa je država ravnala v skladu z dublinsko uredbo, tudi sodišče je presodilo, da ni tveganja za mučenje ali nečloveško ravnanje na Hrvaškem.
Romi na robu
Drugo področje, ki je zanimalo Nilsa Muižnieksa v Sloveniji, je bil položaj Romov, ki jih je obiskal v Krškem in Dobruški vasi. Ugotavlja, da je prizadevanje državnih in lokalnih oblasti v zadnjem desetletju prineslo izboljšanje življenjskih razmer za številne Rome, so pa v nekaterih naseljih še vedno družine brez dostopa do elektrike, vode in kanalizacije. Ljudje, ki po štiri ali pet desetletij bivajo na istem zemljišču, se bojijo, da jih bodo deložirali, še vedno je ogromno govora o avtohtonih in neavtohotnih Romih, kar je po Muižnieksovem mnenju neprimerno. Skrb vzbujajoči se mu zdijo podatki o mladoletnih porokah in nosečnostih ter da le malo otrok konča več kot peti razred osnove šole. Od vlade pričakuje, da bo vložila več v delo z romskimi družinami za njihovo družbeno integracijo in v podporo občinam za zagotovitev ustreznih bivališč.
Muižnieks se je ukvarjal tudi s problemi revščine. Po njegovem mnenju varčevalni ukrepi v Sloveniji niso pustili takih posledic kot v mnogih drugih državah, je pa pozval pristojne, naj čim prej odpravijo vse še veljavne ukrepe, ki vplivajo na socialni položaj ljudi.
