Tudi predlog zakona o urejanju prostora v parlament

Vlada je dodatno uskladila in sprejela še zadnjega iz trojčka prostorske in gradbene zakonodaje.

Objavljeno
24. maj 2017 18.04
sipic/bloska planota
Božena Križnik
Božena Križnik
Ljubljana – Vlada je spravila pod streho še zadnjega iz trojčka zakonov, ki urejajo gradnjo in urejanje prostora. S tem to področje celovito prenavlja, cilj prenove pa je večja prožnost in povezanost s strateškim načrtovanjem. Državni zbor bo vse tri zakone - zakon o urejanju prostora, gradbeni zakon in zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti - obravnaval po rednem postopku.

Zakon o urejanju prostora bo kot krovni akt nadomestil tri veljavne zakone: zakon o prostorskem načrtovanju, zakon o urejanju prostora ter zakon o umeščanju prostorskih ureditev v prostor. Obsega državna pravila urejanja prostora, udeležence pri urejanju prostora, prostorsko načrtovanje na državni in občinski ravni, zemljiško politiko, instrumente spremljanja stanja v prostoru ter zagotavljanje s tem povezanih informacijskih storitev.

Novi zakon bo nadgradil sedanji sistem državnega in občinskega prostorskega načrtovanja ter ukrepe zemljiške politike, pri tem pa uvaja številne novosti. Med drugim bo dosledno vpeljal načelo usklajevanja interesov in sodelovanja med udeleženci pri urejanju prostora ter novo strukturo državnih in občinskih prostorskih aktov, pri čemer bo razlikoval med prostorskimi strateškimi akti in prostorskimi izvedbenimi akti.

Omogočil bo boljše in zgodnejše sodelovanje javnosti v postopkih priprave prostorskih aktov in vzpostavil sodno varstvo glede sprejeti izvedbenih aktov. Poselitev bo usmerjal v urbana naselja, občinam bo namenil institut lokacijske preveritve. Z njim bo občina lahko prilagodila obliko in velikost območja stavbnih zemljišč na posamični poselitvi, dopustila individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev in izvedbo dopolnilnih posegov v prostor ali omogočila začasno rabo prostora.

Iz dosedanjih občinskih prostorskih načrtov bo izločen strateški del in del, ki ga bodo prevzeli odloki o urejanju podobe naselij in krajine, tako da bo občinski prostorski načrt postal občinski prostorski izvedbeni akt, ki bo določal namensko rabo prostora in prostorske izvedbene pogoje.

Zakon bo vpeljal tudi nov način načrtovanja prostorskih ureditev državnega pomena, ki bo omogočil prožnost postopka ter bodisi zaustavitev načrtovanja na ravni državnega prostorskega načrta bodisi izvedbo združenega postopka načrtovanja in dovoljevanja, v katerem bo investitor dobil celovito dovoljenje, ki bo predstavljalo hkrati gradbeno dovoljenje, okoljevarstveno soglasje in prostorski izvedbeni akt.

Uvedel bo tudi instrument prevlade ene javne koristi nad drugo za primere, ko nastane kolizija javnih interesov in na strokovni ravni ni možno doseči usklajene rešitve. Mnenja o tem bo podajala nova vladna komisija za prostorski razvoj, ki se bo posvetovala s prav tako novoustanovljenim prostorskim svetom ministrstva.

Opredelil bo status nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju urejanja prostora in jim dal možnost vlagati pritožbe zoper prostorske izvedbene akte. Vzpostavil bo pravno podlago za prostorsko načrtovanje na morju.

Vpeljal bo nove ukrepe in finančne mehanizme nove zemljiške politike (predkupno pravico države, grajeno javno dobro, takso za neizkoriščena stavbna zemljišča).