Tudi Razor sredi Kranjske Gore bo za zdaj le slika na papirju

Željko Marsenič ni dobil bančnega posojila in nima denarja za prenovo hotela Razor, zato ga prodaja.

Objavljeno
26. avgust 2014 22.13
Blaž Račič, Jesenice
Blaž Račič, Jesenice
Kranjska Gora – Kranjska Gora očitno nima sreče z investitorji, saj je obupal še tretji. Željko Marsenić iz podjetja Razor-R, ki je napovedoval temeljito obnovo starega hotela Razor v Kranjski Gori, projekta ne bo dokončal, saj nima denarja, zato nepremičnino in gradbeno dovoljenje za prenovo prodaja za 2,3 milijona evrov.

»Kot investitor sem razočaran,« je povedal Beograjčan Željko Marsenić, ki je v projekt v Kranjski Gori vložil dva milijona evrov, zdaj pa ugotavlja, da slovenske banke tega projekta finančno nočejo podpreti. Pomladi so že začeli delati na gradbišču hotela, vendar so dela ustavili. Gradbeno podjetje Remont iz Celja, ki je za Marsenića začelo prenovo, ni dobilo kredita za financiranje gradnje, je potrdil Bogomir Amon, direktor Remonta Celje, zato so gradnjo za Marsenića prekinili. Pri bankah posojila niso mogli najeti, ker v hotelirstvu zdaj ne investirajo, saj to zanje niso varne naložbe, je pojasnil Amon.

Še dva milijona evrov za dokončanje

Željo Marsenić je star hotel kot eden od treh investitorjev kupil leta 2005. Leta 2008 je izplačal še druga dva solastnika in postal edini lastnik. Zdaj prodaja celoten projekt in upa, da bo našel kupca, ki bo prenovo končal. Meni, da bi za dokončanje prenove hotela Razor v središču Kranjske Gore, ki že dolgo kazi podobo kraja, potreboval še okoli dva milijona evrov, da bi hotel odprli za goste. Zgradba je statično ustrezna in spomeniško zaščitena, investitor pa mora ohraniti čelno in obe bočni steni in s tem alpsko podobo objekta. Načrtovali so, da bo v hotelu po prenovi v 23 sobah in dveh velikih apartmajih 66 postelj, dve restavraciji in druga ponudba na ravni hotela štirih zvezdic.

Umik investitorja zaradi pomanjkanja denarja je za župana Jureta Žerjava v sedanjih gospodarskih in finančnih razmerah v Sloveniji razumljiv. Zaradi atraktivne lokacije sredi mesta in pridobljenega gradbenega dovoljenja za prenovo župan verjame, da bo Marsenić našel kupca: »Vsaka stvar najde kupca, če je cena prava.« Na vprašanje Dela, kako bi pomagala občina v obdobju, ko pomembnejših investicij v Kranjski Gori ni, povrhu imajo še žičničarji precejšnje likvidnostne težave, Žerjav odgovarja, da nimajo vzvodov za ukrepanje. Stike s potencialnimi investitorji lahko pomagajo vzpostavljati, ne morejo pa dajati nobenih garancij, da bodo investicije v resnici uresničene, je dejal. Potencialni investitorji prihajajo v Kranjsko Goro in jim predstavljajo možnosti za investicije, je povedal župan in dodal, da so nazadnje gostili člane gospodarskega kluba slovensko-turškega sodelovanja.

Erika brez kupca, Jasna prodana

Željko Marsenić je po podjetjih Jasna in Gold club že tretji investitor, ki zapušča Kranjsko Goro brez uresničenih načrtov. Marjan Petrovič iz sežanskega Gold cluba je povedal, da so prodajno ceno za novogradnjo hotela Erika ob cesti na Vršič vključno s parcelo in gradbenim dovoljenjem znižali za en milijon evrov, na polčetrti milijon evrov. S prodajo bi si povrnili vložek v nakup starega hotela in njegovo rušitev, pravi Petrovič, ki kljub zaostrenim gospodarskim razmeram optimistično pričakuje, da bi kupca, ki bi jim plačal kupnino in investiral deset milijonov evrov, lahko dobili še letos. Obstaja pa še majhna možnost, da bi se z morebitnimi novimi akterji na občini po lokalnih volitvah dogovorili kako drugače, je dejal Petrovič, ki meni, da so sedanje razmere brez jasne razvojne perspektive v Kranjski Gori tudi rezultat dela »lokalnih stricev iz ozadja«.

Apartmajski objekt ob jezeru Jasna je družba Jasna skupaj s parcelo prodala Deželni banki Slovenije, je povedal Damjan Toman iz družbe Jasna. Nepremičnine (poleg objekta še zemljišča) so sicer prodajali za tri milijone evrov, koliko so zanje iztržili, Toman ni hotel povedati. »Iz Kranjske Gore smo odšli zaradi nastrojenosti proti nam,« je dejal Toman, ki še ne ve, ali bodo od občine Kranjska Gora, ki je bila po njegovem mnenju odgovorna, da objekt več let ni obratoval, terjali odškodnino. Pred leti jo je Toman ocenjeval na okoli dva milijona evrov. Odločili se bodo po volitvah, je dejal Toman. Kakšni so načrti banke z apartmaji v Jasni, nam včeraj do konca redakcije ni uspelo izvedeti.