Tiskane izdaje
Ljubljana – Zadnji dnevi so v znamenju analize slovenskega zdravstva, ki so jo tuji in domači strokovnjaki za 360.000 evrov pripravljali skoraj leto dni. Splošni javnosti sicer (še) ni uradno dostopna; danes je bil o njej celodnevni strokovni posvet.
Poskus, da bi se posveta v imenu časopisne hiše Delo udeležili, je bil neuspešen. Posvet o javnem zdravstvu je bil za javnost zaprt. Novinarjem so predstavili vsebino na tiskovni konferenci. »V dvajsetih letih nismo izvedli pomembnih sprememb,« je nujnost po reformi opisal Tomaž Glažar, direktor direktorata za zdravstveno ekonomiko na ministrstvu za zdravje, ki je posvet vodil. Na njem je po besedah Glažarja približno 50 povabljenih govorilo o enem delu analize, in sicer o virih financiranja in optimizaciji zdravstva. Celotna analiza, ki jo je naročila ministrica Milojka Kolar Celarc, je sestavljena iz petih sklopov, vsi po vrsti se ukvarjajo predvsem s financiranjem. Zapisana je na 335 straneh v angleškem jeziku. Dokončana bo decembra; takrat bodo v njej zapisani predlogi za reforme, je povedal Glažar.
Glavna težava, s katero se spopada slovensko zdravstvo, je njegova prevelika odvisnost od nihanj na trgu dela, saj je kar tri četrtine prihodkov javnega zdravstva iz prispevkov plač zaposlenih. Ker makroekonomske napovedi kažejo, da bo zaposlenih vse manj, je treba več denarja pridobiti iz drugih virov, tudi od nezaposlenih ljudi, torej tistih, ki imajo druge delovnopravne statuse, in od upokojencev. Tako bo zdravstvo, ki je v času krize že privarčevalo 420 milijonov evrov, a imajo bolnišnice kljub temu okoli 130 milijonov evrov izgub, finančno stabilnejše.
Analiza prinaša pet konkretnih možnosti za finančno stabilizacijo zdravstva. Prvič, 20-odstotno povečanje prispevne stopnje za upokojence, ki zdaj med vsemi kategorijami prebivalcev plačujejo za zdravstvo najmanj, pri čemer bi pomagala država. S tem bi pridobili dodatnih 73 milijonov evrov na leto (to je 3,2 odstotka več prihodkov za zdravstvo). Drugič, državni proračunski transferji za otroke, 20 evrov na mesec za vsakega, kar bi zagotovilo 89 milijonov evrov na leto (3,8-odstotno povečanje prihodkov). Tretjič, vsesplošno triodstotno zvišanje prispevne stopnje za vse (69 milijonov ali dodatni trije odstotki prihodkov). Četrtič, razširitev prispevne stopnje zdravstvenega zavarovanja na vse prihodke v obliki dvoodstotnega davka za zdravje (15,8 milijona ali 0,7 odstotka prihodkov). Petič, izenačitev prispevnih stopenj med zaposlenimi in nezaposlenimi.
Prednosti in slabosti dopolnilnega zavarovanja
Slovensko zdravstvo je med boljšimi v Evropi, v nekaterih rezultatih, na primer pri umrljivosti novorojenčkov, celo najuspešnejše. Po drugih kazalnikih je med evropsko petnajsterico ali celo trinajsterico, kar je glede na vložena sredstva odlično. Slovenija v primerjavi z Avstrijo vlaga v zdravstvo le tretjino denarja, a dosega enake ali celo boljše rezultate, sta povedali že v petek ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in Zsuzsanna Jakab, direktorica regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo, pod okriljem katere je analiza potekala. Sistem se odlikuje tudi po univerzalni dostopnosti do storitev, neizpolnjenih potreb v Sloveniji skoraj ni. To kaže, da so analitiki bolj upoštevali papirnata zagotovila kot dolge čakalne dobe v praksi.
Dobra stran slovenskega zdravstva so nizka plačila iz žepa - zgolj 13 odstotkov, po čemer smo na šestem mestu v Evropi. Po besedah svetovalca WHO Tamasa Evetovitsa je sistem dopolnilnega zavarovanja boljši, kot da bi bolniki storitve doplačevali iz žepa. Po njegovih besedah bi delež tega zavarovanja lahko zmanjšali. Za primer je navedel Češko, ki dosega dobre rezultate brez takšnega zavarovanja. Mimogrede, naše dopolnilno zavarovanje je unikum v Evropi. V analizi je zapisanih pet prednosti in šest slabosti dopolnilnega zavarovanja pa tudi mogoče rešitve za prihodnost od ohranitve, reformiranja do ukinitve tega zavarovanja. Zadnja rešitev nujno vključuje dodatno javno financiranje, saj bi se sicer zdravstvo brez 440 milijonov evrov, ki jih zbere dopolnilno zavarovanje, zlomilo. Odločitev bo morala sprejeti politika.
V javnem zdravstvu je razmeroma malo javnih sredstev - le 72 odstotkov, preostalo so zasebna sredstva, večinoma dopolnilno zavarovanje. Zanimivo je to, da pride iz državnega proračuna (iz davkov) in lokalnih proračunov zgolj 3,3 odstotka denarja, kar je prav tako unikum v Evropi. Povsod drugje se zdravstvo izdatneje financira iz davčnih virov.
